Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (42.801-42.900)
-
1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
-
kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
-
kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
-
kapanína, f. das Tropfwasser, Cig.
-
kápanje, n. das Tropfen, das Geträufel.
-
kȃpanka, f. die Tröpfelsuppe, Cig.
-
kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.
-
1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
-
2. kāpara, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. kapera.
-
kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
-
kápčevina, f. neka vinska trta, C.
-
kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
-
1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
-
2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
-
kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
-
kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
-
kapẹ̑lnik, m. der Kapellmeister, Jan., Cig. (T.), C., nk.
-
kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
-
kāpera, f. die Kaper, der Kapernstrauch (capparis spinosa), Cig.
-
káperən, -rna, adj. Kapern-: kaperna omaka, die Kapernsauçe, Cig.
-
kapibara, f. = vodni prasec, das Wasserschwein (hydrochoerus), Erj. (Z.).
-
kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
-
1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
-
2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
-
kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.
-
kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.
-
kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
-
kapı̑n, m. = 2. kapec, kapast vol, Lašče- Levst. (M.), Notr.
-
kapitāl, m. glavnica, das Capital.
-
kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
-
kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
-
kapitālke, f. pl. die Capitalschrift, h. t.- Cig. (T.).
-
kapitȃn, m. der Capitän (eines Schiffes); — der Hauptmann, Mur., Cig., Jan.
-
kapitulácija, f. pogodba ( pos. o udaji), die Kapitulation, Cig., Jan.
-
kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
-
kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
-
kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
-
káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
-
kapljȃnje, n. das Tröpfeln, das Träufeln.
-
kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
-
kápljavica, f. das Tropfbad, V.-Cig.
-
kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
-
kapljevína, f. ein (tropfbar) flüssiger Körper, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
kapljevı̑t, adj. tropfbar flüssig, h. t.- Cig. (T.).
-
kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
-
kápljičica, f. dem. kapljica; das Tröpfchen, Valj. (Rad).
-
kapljína, f. eine tropfbare Flüssigkeit, Jan.
-
kapljìv, -íva, adj. tropfbar flüssig, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.), nk.
-
kapnat, adj. = kapljiv, Bes.
-
kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
-
kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
-
kapnína, f. die Tropfsteinbildung, Jan. (H.).
-
kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
-
kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
-
kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
-
kapúr, -rja, m. das Petroleum, Borovnica- Erj. (Torb.).
-
kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
-
2. kȃr, m. der Fels, Gor.; — prim. ker.
-
kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
-
karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
-
káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
-
karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
karātən, -tna, adj. Karat-: karatna utež, das Karatgewicht, Cig., Jan.
-
kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
-
karȃva, f. die Rüge, der Verweis, C.
-
káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
-
karbōl, m. = karbolna kislina, nk.
-
karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
-
kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
-
karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
-
karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
-
karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
-
kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
-
karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
-
kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
-
karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
-
karmezīn, m. das Carmoisinroth, Mur., Jan., Ravn.
-
kármina, f. das Todtenmahl, Jan., Z., Mik.; tudi pl. karmine, Dol.- Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — iz lat. "carmina", (pesni, ki so jih nekdaj nad mrtveci prepevali), Mik. (Et.).
-
karminják, m. der Gast beim Leichenmale, C.
-
karmīnov, adj. Karmin-: karminova kislina, die Karminsäure, Cig. (T.).
-
kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
-
karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
-
karneōl, m. neki kamen spadajoč med kremenjake, der Carneol.
-
karnevāl, m. predpust, der Carneval.
-
karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
-
karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
-
karǫ̑la, f. der Schubkarren, Dol.; — prim. it. carriuola, das Rollbett.
-
1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
-
2. karp, m. der Schneeschuh, C.
-
karpa, f. der Schneeschuh, Jan.
-
karpoč, m. die Schleihe (tinca), Frey. (F.).
-
karpovína, f. das Karpfenfleisch, Cig., Jan.
-
kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
-
kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
-
kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
-
kȃrtavəc, -vca, m. der Kartenspieler, Mur.
-
kartāvna, f. neko strelno orodje, die Kartaune, Cig., Jan.
-
kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
-
kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
-
kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani