Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.739-42.838)

  1. kámenščnica, f. = kamenščica (Steinkirsche), C.
  2. kāmerən, -rna, adj. Kammer-, Cig., Jan.; kamerni urad, das Kammeramt, Cig., Jan.
  3. kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.
  4. kamižǫ̑la, f. das Wams, kurzes Männerröckel, Cig., Jan., Dol., Notr.; — prim. nem. das Kamisol, fr. la camisole, it. camiciuola.
  5. kamlōt, m. der Kamelot (eine Art Stoff), Cig.
  6. kámo, adv. = kam, nk.; — hs.
  7. kamōča, f. die Gemse, Rez.- C.; — prim. it. camoscio.
  8. kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.- DSv.
  9. kámor, adv. rel. wohin; kamor koli, wohin immer; kamor si bodi, wohin immer es sei; — kamor — tamo, = kakor — tako, sowohl — als auch, C., Raič (Slov.).
  10. kāmora, f. = kamera, die Kammer, ogr.- C., nk.; — dvorna kamora, die Hofkammer, Levst. (Pril.), DZ.
  11. kāmornik, m. der Kämmerer, C.; mestni k. ali denarničar, Let.
  12. kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.- C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
  13. kȃmpa, f. = kamba, die Schlinge, die Masche, C., Z.; mreža na široke kampe, Z.
  14. kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
  15. kȃmpica, f. = kambica (Masche), Guts.
  16. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
  17. kȃmpuš, m. = kampoš, Trst. (Let.).
  18. kȃmrica, f. dem. kamra; das Kämmerlein; — pogl. izbica.
  19. kámščič, m. der Felsenbrombeerstrauch (rubus saxatilis), pod Kaninom- Erj. (Torb.); — prim. kamenica 9).
  20. kamȗra, f. ein Kuhname: eine Kuh mit krummen Hörnern, Trst. (Let., Zora); — eine hörnerlose Kuh, C.
  21. 1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
  22. 2. kȃn, m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.
  23. 4. kān, m. mongolischer, tatarischer Häuptling, der Khan.
  24. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
  25. kanácija, f. neka psovka: ti kanacija ti! Z.
  26. kanȃrka, f. das Weibchen des Kanarienvogels, Valj. (Rad).
  27. kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
  28. kancelı̑ja, f. pisarna, die Kanzlei, Cig., Jan.; ( nav. kanclija).
  29. kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
  30. kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
  31. kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
  32. kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
  33. kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
  34. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
  35. 2. kanəc, -nca, m. dem. 5. kan, = neresec, mrjasec, ogr.- C.
  36. kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
  37. kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
  38. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  39. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
  40. kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
  41. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  42. kȃnjək, -njka, m. = kanja, der Mäusebussard, Frey. (F.).
  43. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
  44. kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  45. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  46. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  47. kanljìv, -íva, adj. betrügerisch, Mur.
  48. kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
  49. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
  50. kanonāda, f. streljanje s kanoni, die Kanonade, Jan.
  51. kanōnik, m. der Domherr, der Canonicus.
  52. kanonovína, f. das Kanonenmetall, Cig.
  53. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  54. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  55. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  56. kantarīdka, f. der Pflasterkäfer, die Cantharide, Jan.
  57. kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
  58. kántən, -tna, adj. den Concurs betreffend, Cig.
  59. kanterič, m. = kantarič, Bes.
  60. kantȗš, m. otročja obleka iz pisane tkanine, vzhŠt., Pjk. (Črt.).
  61. kanučka, f. die Flösserhacke, C.
  62. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.
  63. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
  64. kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
  65. kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  66. kapanína, f. das Tropfwasser, Cig.
  67. kápanje, n. das Tropfen, das Geträufel.
  68. kȃpanka, f. die Tröpfelsuppe, Cig.
  69. kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.
  70. 1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
  71. 2. kāpara, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. kapera.
  72. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  73. kápčevina, f. neka vinska trta, C.
  74. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
  75. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
  76. 2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
  77. kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
  78. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
  79. kapẹ̑lnik, m. der Kapellmeister, Jan., Cig. (T.), C., nk.
  80. kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
  81. kāpera, f. die Kaper, der Kapernstrauch (capparis spinosa), Cig.
  82. káperən, -rna, adj. Kapern-: kaperna omaka, die Kapernsauçe, Cig.
  83. kapibara, f. = vodni prasec, das Wasserschwein (hydrochoerus), Erj. (Z.).
  84. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
  85. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
  86. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
  87. kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.
  88. kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.
  89. kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
  90. kapı̑n, m. = 2. kapec, kapast vol, Lašče- Levst. (M.), Notr.
  91. kapitāl, m. glavnica, das Capital.
  92. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
  93. kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
  94. kapitālke, f. pl. die Capitalschrift, h. t.- Cig. (T.).
  95. kapitȃn, m. der Capitän (eines Schiffes); — der Hauptmann, Mur., Cig., Jan.
  96. kapitulácija, f. pogodba ( pos. o udaji), die Kapitulation, Cig., Jan.
  97. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
  98. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
  99. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
  100. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.

   42.239 42.339 42.439 42.539 42.639 42.739 42.839 42.939 43.039 43.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA