Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.701-42.800)

  1. kamenẹ̑nje, n. der Versteinerungsprocess, Cig. (T.).
  2. kamenẹ́ti, -ím, vb. impf. versteinern, Mur., Cig., Met., Danj.- Valj. (Rad).
  3. kámenica, f. 1) der Ort, wo Steine gebrochen werden, der Steinbruch, C.; — 2) die Steinmetzwerkstätte, C.; — 3) ein steinernes Gefäß ( z. B. das Weihwasserbecken), C.; — 4) steinerne Rechentafel, ogr.- C.; — 5) steinernes Haus, Jan.; — 6) kamenice, ein Wagengestell, auf welches Steine aufgeladen werden, Štrek.; — 7) das Muschelthier, Jan.; — die Auster, Cig., C. ( hs.); — der Rochen (raja), Prim.- Erj. (Torb.); — trnjeva k., der gemeine Stachelrochen (raja clavata), Erj. (Ž.); — 8) der Stein (eine Krankheit), Mur.; — 9) die Felsenbrombeere (rubus saxatilis), C., Medv. (Rok.).
  4. kámenič, m. das Steinchen, Valj. (Rad).
  5. kámeničar, -arja, m. = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.).
  6. kámeničje, n. coll. Steinchen; — steiniger Boden, Cig., C., Vrt.
  7. kámeničnik, m. der Steinkrebs, C.
  8. kameníka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), C.; — die Teesdalie (teesdalia), C., Medv. (Rok.); — der Teufelsabbiss (succisa), C.
  9. kamenína, f. das Steingut, das Steinzeug, Jan., Cig. (T.), C.
  10. kamenı̑t, adj. steinig; kamenit pot, svet; — Stein-, steinern; — kamenito srce imeti, gefühllos sein, Cig.
  11. kamenítən, -tna, adj. steinig, Dict., Jan., M.; — steinern, Cig., Jan.; kamenitna krava, LjZv.
  12. kameníti, -ím, vb. impf. versteinern, zu Stein machen, V.-Cig.
  13. kamenı̑tnik, m. ein steiniger Hügel oder Berg, Cig., C., ZgD.
  14. kamenják, m. = koščak, die Steinnuss, C.
  15. kamenjȃnje, n. die Steinigung, Cig.
  16. kamenjáti, -ȃm, vb. impf. steinigen, Mur., Cig.
  17. kamenjȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Cig., C.
  18. kamenjȃvka, f. die Steinigerin, Cig.
  19. kȃmenje, n. coll. 1) Steine, das Gestein; k. lučati; k. lomiti; k. je padalo, es regnete Steine, Cig.; plovoče k., der Traß, DZ.; — 2) eine Bergstaudenfrucht, Rez.- C.; — tudi: kamenjè, Valj. (Rad), in kamę̑nje, na vzhodu.
  20. kamenodẹ̑łəc, -łca, m. der Steinarbeiter, Jan. (H.).
  21. kamenokrèč, -krę́ča, m. immergrüner Steinbruch (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).
  22. kamenolǫ̑məc, -mca, m. der Steinbrecher, Guts.- Cig.
  23. kamenolǫ̑mnica, f. der Steinbruch, Levst. (Cest.).
  24. kamenolǫ̑mnja, f. = kamenolomnica, Cig. (T.); — rus.
  25. kamenomę̑tnica, f. die Steinwurfmaschine, Jan. (H.).
  26. kamenorẹ̑zba, f. die Steinschneidekunst, Cig. (T.).
  27. kamenorẹ̑zəc, -zca, m. der Steinschneider, C.
  28. kamenotȇrəc, -rca, m. der Steinbrecher, C.
  29. kamenovàlj, -válja, m. der Steinwälzer (strepsilas), Erj. (Z.).
  30. kamenovȃnje, n. die Steinigung, Mur., Cig., Jan.
  31. kamenováti, -ȗjem, vb. impf. steinigen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.
  32. kamenovȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Mur.
  33. kamenovȃvka, f. die Steinigerin, Mur.
  34. kámenovəc, -vca, m. das Erdöl, Jan. (H.).
  35. kamenovı̑t, adj. steinig, Jan., Trub.- M.
  36. kamenovr̀t, -vŕta, m. navadni k., die gemeine Bohrmuschel (pholas dactylus), Erj. (Ž.).
  37. kamenožı̑vka, f. die Steinkoralle, Jan. (H.).
  38. kámenščica, f. die Steinkirsche, vzhŠt.- C.; — neka breskev, kajk.- Valj. (Rad).
  39. kámenščnica, f. = kamenščica (Steinkirsche), C.
  40. kāmerən, -rna, adj. Kammer-, Cig., Jan.; kamerni urad, das Kammeramt, Cig., Jan.
  41. kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.
  42. kamižǫ̑la, f. das Wams, kurzes Männerröckel, Cig., Jan., Dol., Notr.; — prim. nem. das Kamisol, fr. la camisole, it. camiciuola.
  43. kamlōt, m. der Kamelot (eine Art Stoff), Cig.
  44. kámo, adv. = kam, nk.; — hs.
  45. kamōča, f. die Gemse, Rez.- C.; — prim. it. camoscio.
  46. kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.- DSv.
  47. kámor, adv. rel. wohin; kamor koli, wohin immer; kamor si bodi, wohin immer es sei; — kamor — tamo, = kakor — tako, sowohl — als auch, C., Raič (Slov.).
  48. kāmora, f. = kamera, die Kammer, ogr.- C., nk.; — dvorna kamora, die Hofkammer, Levst. (Pril.), DZ.
  49. kāmornik, m. der Kämmerer, C.; mestni k. ali denarničar, Let.
  50. kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.- C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
  51. kȃmpa, f. = kamba, die Schlinge, die Masche, C., Z.; mreža na široke kampe, Z.
  52. kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
  53. kȃmpica, f. = kambica (Masche), Guts.
  54. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
  55. kȃmpuš, m. = kampoš, Trst. (Let.).
  56. kȃmrica, f. dem. kamra; das Kämmerlein; — pogl. izbica.
  57. kámščič, m. der Felsenbrombeerstrauch (rubus saxatilis), pod Kaninom- Erj. (Torb.); — prim. kamenica 9).
  58. kamȗra, f. ein Kuhname: eine Kuh mit krummen Hörnern, Trst. (Let., Zora); — eine hörnerlose Kuh, C.
  59. 1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
  60. 2. kȃn, m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.
  61. 4. kān, m. mongolischer, tatarischer Häuptling, der Khan.
  62. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
  63. kanácija, f. neka psovka: ti kanacija ti! Z.
  64. kanȃrka, f. das Weibchen des Kanarienvogels, Valj. (Rad).
  65. kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
  66. kancelı̑ja, f. pisarna, die Kanzlei, Cig., Jan.; ( nav. kanclija).
  67. kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
  68. kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
  69. kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
  70. kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
  71. kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
  72. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
  73. 2. kanəc, -nca, m. dem. 5. kan, = neresec, mrjasec, ogr.- C.
  74. kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
  75. kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
  76. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  77. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
  78. kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
  79. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  80. kȃnjək, -njka, m. = kanja, der Mäusebussard, Frey. (F.).
  81. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
  82. kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  83. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  84. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  85. kanljìv, -íva, adj. betrügerisch, Mur.
  86. kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
  87. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
  88. kanonāda, f. streljanje s kanoni, die Kanonade, Jan.
  89. kanōnik, m. der Domherr, der Canonicus.
  90. kanonovína, f. das Kanonenmetall, Cig.
  91. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  92. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  93. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  94. kantarīdka, f. der Pflasterkäfer, die Cantharide, Jan.
  95. kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
  96. kántən, -tna, adj. den Concurs betreffend, Cig.
  97. kanterič, m. = kantarič, Bes.
  98. kantȗš, m. otročja obleka iz pisane tkanine, vzhŠt., Pjk. (Črt.).
  99. kanučka, f. die Flösserhacke, C.
  100. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.

   42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA