Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.439-42.538)

  1. júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.
  2. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
  3. jȗn, júna, adj. jung: koliko je trpel, predno jih je spravil iz telet do junih volov! Jurč.
  4. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  5. junáčič, m. der Jüngling, der Bursche, C.
  6. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
  7. junȃd, f. das Jungvieh, Z., DZ.
  8. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
  9. junakovȃnje, n. das Heldenleben, Cig. (T.).
  10. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  11. junákovica, f. lepo vzrastla in zajetna deklina, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  12. junáški, I. adj. heldenmäßig, heldenmüthig, Helden-; junaška dela, Heldenthaten; junaška pesem, das Heldenlied, Cig., nk.; — II. adv. heldenmäßig: junaški obladati, Dalm.
  13. junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.- C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.- Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.
  14. junčár, -rja, m. der Ochsenfuhrmann, vzhŠt.
  15. junčárnica, f. der Ochsenstall, ogr.- C.
  16. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
  17. junčevína, f. das Faselgeld, die Sprungtaxe, Cig., DZkr.
  18. junè, -ę́ta, n. tele, ki se je začelo past hoditi, Gor.
  19. júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.- Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.
  20. juníca, f. die Färse, die Kalbe, die junge Kuh.
  21. juníčica, f. dem. junica, das Färsenkalb, Dict.
  22. junı̑čka, f. das Färsenkalb, C.
  23. júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).
  24. jȗrək, -rka, m. 1) die Wickelraupe, die Weinraupe, Cig.; — 2) die Schmalzblume (caltha palustris), C.; — 3) der Grubstock mit nur einer Rebe, C.
  25. júrica, f. 1) der Hühnersteiß, C.; — die weibl. Scham, C.; — 2) der Zeisig, C.
  26. júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.
  27. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  28. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
  29. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
  30. jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.
  31. jurščica, f. der Flachsfink, C.
  32. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  33. jūta, f. neka azijska tkanina, die Jute, DZ.
  34. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
  35. jȗtrka, f. das Frühstück, C.
  36. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  37. jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
  38. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  39. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
  40. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
  41. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
  42. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
  43. jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
  44. júža, f. das Thauwetter (?): moker kakor juža, Kras- Erj. (Torb.).
  45. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
  46. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
  47. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  48. júžinica, f. dem. južina; der Imbiss, kleines Mittagsmahl oder Nachmittagsbrot.
  49. južíšče, n. der Süd- oder Mittagspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  50. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
  51. južnodežę́łən, -łna, adj. südländisch, Navr. (Let.).
  52. južnotečájən, -jna, adj. Südpolar-: -jne dežele, Cig. (T.).
  53. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
  54. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
  55. kābala, f. die Kabbala (jüdische Geheimlehre), Cig. (T.).
  56. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
  57. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
  58. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
  59. kabinēt, m. postranska soba, das Cabinet.
  60. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  61. káblica, f. die Melkgelte, die Schöpfgelte, Cig., Jan., BlKr.; — pogl. keblica.
  62. káblič, m. das Kübelchen, Cig.; nam. kəblìč.
  63. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
  64. kábrnək, -nka, m. = abranek, das junge Träubchen an der Rebe, das Träubchen von Erlen, Haselstauden u. dgl., SlGor.
  65. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
  66. kacálọ, n. der Schmierer, Cig.
  67. kacáti, -ȃm, vb. impf. schmieren, patzen, Cig., Gor., Dol.; kaca se, es ist ein zäher Koth, der Koth klebt an den Füßen, M.
  68. kacàv, -áva, adj. schmiererisch, kritzelig, Cig.
  69. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
  70. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
  71. kȃčar, -rja, m. der Secretär, der Schlangenadler (serpentarius secretarius), Erj. (Ž.).
  72. káče, -eta, n. junge Schlange, Štrek.
  73. kȃčəc, -čca, m. 1) das Schlangenmännchen, kajk.- Valj. (Rad); = kačji kralj, der Schlangenkönig (v pravljicah), Kres VI. 267.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Jan., C.
  74. kȃčək, -čka, m. = kačnik 2), das Schlangenkraut, Medv. (Rok.); neko zelišče, s katerim se mlade purice pitajo, BlKr.
  75. kačẹ̑la, f. das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Jan., Hip.- C.; — die Schmerle (cobitis barbatula), Erj. (Z.); — der Steinbeißer (cobitis taenia), Frey. (F.); — = ogor, Cig.
  76. kačẹ̑lica, f. neka riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
  77. káčica, f. dem. kača; 1) kleine Schlange; — 2) povodna k., das Wasserschlängchen (nais proboscidea), Erj. (Z.); — železna k., die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.); — 3) der Visierring ( b. den Nadlern), V.-Cig.
  78. káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
  79. kȃčja, f. die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.
  80. kȃčjak, m. 1) = kačji pastir, C.; — 2) eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wolfsmilch (euphorbia sp.), Št.- Erj. (Torb.); prim. kačec; — die Haferwurz (scorzonera), C.; — 3) der Serpentin, C.; — 4) der Schlangenbisam, Guts.
  81. kȃčji, adj. Schlangen-; — kačja zalega, das Nattergezücht ( fig.).
  82. kȃčka, f. 1) der schiefe Abfall der schmalen Dachseite, der Walm, Rib.- Cig., Notr., Dol.; — 2) psovka grbastemu človeku, Dol.; — 3) k. na podkovi, die Kappe, die Feder: kačka podkovo ustavlja, da ne more nazaj siliti, Levst. (Podk.).
  83. kačljìv, -íva, adj. kdor se rad kači, reizbar, ärgerlich, Z.
  84. kȃčnica, f. 1) = ogor, der Aal, C.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia officinalis), C.
  85. kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.
  86. kačnják, m. 1) das Schlangenloch, Mur., Cig., C.; — 2) das Schlangengift, C.; der Schlangenbisam, Mur.
  87. kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
  88. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
  89. kačȗnka, f. das Schlangenkraut (calla), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  90. kačúr, -rja, m. 1) das Schlangenmännchen, Mur., Cig., Mik.; — 2) eine Art Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
  91. kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. čad.
  92. kadá, adv., nam. kəda, = kedaj? Rez.- Mik., Jarn. (Sadj.).
  93. kadaj, adv., nam. kədáj, Alas., Mur., Cig., Jan., Mik.; kadaj, kje je Kristus rojen? Trub.
  94. kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
  95. kȃdba, f. das Rauchen, C.
  96. kádən, -dna, adj. rauchig: kadnọ̀ je, es raucht, Svet. (Rok.).
  97. kadēnca, f. glasopad, die Cadenz ( mus.).
  98. kadētnica, f. das Cadettenhaus, Cig.
  99. kȃdež, m. das Rauchen: k. tobaka, DZ.
  100. kādi, -dija, m. der Kadi (türkischer Richter).

   41.939 42.039 42.139 42.239 42.339 42.439 42.539 42.639 42.739 42.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA