Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.401-42.500)

  1. jòje, interj. = joj: O joje 'no prejoj! Npes.-Vraz.
  2. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
  3. jokȃnje, n. das Weinen; tudi: jǫ́kanje, ogr.- Valj. (Rad).
  4. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
  5. jǫ́kavka, f. das Klageweib: skličite jokavke, naj pridejo, Škrinj.
  6. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
  7. jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.
  8. jǫ́pica, f. dem. jopa; das Leibröckchen.
  9. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
  10. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
  11. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
  12. jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — furl.
  13. jožafaj, m. das Pfefferkraut (saturea), C.
  14. jožefíca, f. nav. pl. jožefice Blagajeve, Blagayscher Seidelbast (daphne Blagayana), Nov.- C.
  15. jȏžək, -žka, m. prasičevo slepo črevo (Blinddarm), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  16. jù, interj. ju ju ju, glas ukajočega.
  17. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
  18. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
  19. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
  20. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
  21. jūft, f. der Juchten, das Juchtenleder, Cig.; — rus.
  22. juftovína, f. das Juchtenleder, die Juchtenware, Cig., Jan.
  23. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
  24. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.
  25. 2. júgalica, f. das Thauwetter, C., Z.
  26. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
  27. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
  28. júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
  29. júgovica, f. 1) eine durch Reibung entstandene Entzündung zwischen den Beinen oder unter den Armen, Z.; tudi pl. jugovice, Ist. ( Nov.)- C.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  30. jugovína, f. das Thauwetter, Cig., C.
  31. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
  32. jugovzhǫ́dən, -dna, adj. südöstlich, nk.
  33. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
  34. jugozahǫ́dən, -dna, adj. südwestlich, Jan., nk.
  35. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
  36. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
  37. jugozapádən, -dna, adj. südwestlich, nk.
  38. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.
  39. júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.
  40. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
  41. jȗn, júna, adj. jung: koliko je trpel, predno jih je spravil iz telet do junih volov! Jurč.
  42. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  43. junáčič, m. der Jüngling, der Bursche, C.
  44. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
  45. junȃd, f. das Jungvieh, Z., DZ.
  46. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
  47. junakovȃnje, n. das Heldenleben, Cig. (T.).
  48. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  49. junákovica, f. lepo vzrastla in zajetna deklina, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  50. junáški, I. adj. heldenmäßig, heldenmüthig, Helden-; junaška dela, Heldenthaten; junaška pesem, das Heldenlied, Cig., nk.; — II. adv. heldenmäßig: junaški obladati, Dalm.
  51. junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.- C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.- Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.
  52. junčár, -rja, m. der Ochsenfuhrmann, vzhŠt.
  53. junčárnica, f. der Ochsenstall, ogr.- C.
  54. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
  55. junčevína, f. das Faselgeld, die Sprungtaxe, Cig., DZkr.
  56. junè, -ę́ta, n. tele, ki se je začelo past hoditi, Gor.
  57. júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.- Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.
  58. juníca, f. die Färse, die Kalbe, die junge Kuh.
  59. juníčica, f. dem. junica, das Färsenkalb, Dict.
  60. junı̑čka, f. das Färsenkalb, C.
  61. júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).
  62. jȗrək, -rka, m. 1) die Wickelraupe, die Weinraupe, Cig.; — 2) die Schmalzblume (caltha palustris), C.; — 3) der Grubstock mit nur einer Rebe, C.
  63. júrica, f. 1) der Hühnersteiß, C.; — die weibl. Scham, C.; — 2) der Zeisig, C.
  64. júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.
  65. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  66. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
  67. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
  68. jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.
  69. jurščica, f. der Flachsfink, C.
  70. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  71. jūta, f. neka azijska tkanina, die Jute, DZ.
  72. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
  73. jȗtrka, f. das Frühstück, C.
  74. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  75. jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
  76. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  77. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
  78. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
  79. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
  80. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
  81. jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
  82. júža, f. das Thauwetter (?): moker kakor juža, Kras- Erj. (Torb.).
  83. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
  84. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
  85. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  86. júžinica, f. dem. južina; der Imbiss, kleines Mittagsmahl oder Nachmittagsbrot.
  87. južíšče, n. der Süd- oder Mittagspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  88. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
  89. južnodežę́łən, -łna, adj. südländisch, Navr. (Let.).
  90. južnotečájən, -jna, adj. Südpolar-: -jne dežele, Cig. (T.).
  91. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
  92. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
  93. kābala, f. die Kabbala (jüdische Geheimlehre), Cig. (T.).
  94. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
  95. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
  96. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
  97. kabinēt, m. postranska soba, das Cabinet.
  98. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  99. káblica, f. die Melkgelte, die Schöpfgelte, Cig., Jan., BlKr.; — pogl. keblica.
  100. káblič, m. das Kübelchen, Cig.; nam. kəblìč.

   41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA