Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.339-42.438)

  1. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
  2. jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
  3. jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
  4. jezikoznȃvəc, -vca, m. der Sprachkenner, der Sprachforscher, Cig. (T.).
  5. jezikúlja, f. die Zungendrescherin, Cig.
  6. jezı̑štvọ, n. = poganstvo, Jurč. (Tug.); — prim. rus. jazyčestvo.
  7. 1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
  8. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
  9. jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
  10. jezljȃvəc, -vca, m. der Wörtler, der gerne widerspricht, M., Z., Valj. (Rad).
  11. jezljȃvka, f. die gerne widerspricht, die Wörtlerin, M., Z.
  12. jẹzníca, f. deska, ki vodo jezi, das Schwellbrett, Guts.; — prim. jez.
  13. jẹznína, f. das Deichgeld, Cig.
  14. jeznopèt, -pę́ta, adj. = jezav, jezljiv, Bes.
  15. jeznorìt, -ríta, adj. (preprosto) — jezav, jezljiv.
  16. jẹzokàz, -káza, m. der Dammstock, Cig.
  17. jẹzovína, f. das Dammgeld, DZ.
  18. jezuīt, m. ein Mitglied des Jesuitenordens, der Jesuit.
  19. jezuitīzəm, -zma, m. der Jesuitismus, Cig., Jan.
  20. ję́ž, m. 1) der Igel (erinaceus europaeus); — 2) der Stechapfel (datura stramonium), ogr.- C.; — 3) = ježica 1), die Kastanienhülse, C.
  21. jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [ LjZv. 1881. 571.]).
  22. 1. jẹ́ža, f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj- M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
  23. 2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
  24. ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).
  25. jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.
  26. jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  27. ję́žčəc, -čəca, m. dem. ježek, das Igelchen, Valj. (Rad).
  28. 2. ję́žəc, -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).
  29. ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
  30. jẹ́ženje, n. das Reiten, Valj. (Rad).
  31. ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.
  32. ję́ževəc, -vca, m. das Stachelschwein (hystrix cristata), Erj. (Ž.).
  33. ježevíca, f. = ježica 1), Npes.-Vraz.
  34. ję́ževje, n. coll. = ježičje, Kastanienhülsen, C.
  35. ježevnják, m. der Igelstein, der Echinit, Cig.
  36. ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
  37. ježı̑čarica, f. 1) die Knoppern-Gallwespe (cynips calicis), Jan.; — 2) die Igel- oder Spitzklette (xanthium strumarium), Cig., Medv. (Rok.), Erj. (Ž.).
  38. ježı̑čje, n. coll. stachlichte Hülsen (von Kastanien u. dgl.), M.; kostanjevo ježičje, jvzhŠt.
  39. ję́žinja, f. das Igelweibchen, C.
  40. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
  41. ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
  42. jẹ̑žnica, f. die Reitschule, V.-Cig.; — pogl. jezdarnica.
  43. jẹžnína, f. das Rittgeld, C.
  44. jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
  45. jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
  46. jiha, f. der Sturm, das Gewitter, C.; oblačno je, morebiti pride kaka jiha, Št.- DSv.; — prim. iha, viha.
  47. jilọ, n. = ilo, il, Štrek., Danj. (Posv. p.).
  48. jı̑rpa, f. der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; — prim. grpa.
  49. jò, interj. = joj, C.; jo meni! jo nam! Dalm.; jo meni te vse gnusobe! Dalm.; jo mene (jomene), Meg., Alas.; ah jo, da smo tako grešili! Dalm.; jo, jo vpiti, Trub.; naše petje bo le: jo! Kast.
  50. jǫ̑cati, -am, vb. impf. wehklagen: vsi so žalovali, jocali ino jokali, Jsvkr.
  51. jòč, jǫ́ča, m. das Weinen, Mur., C., ogr.- Let., SlN., vzhŠt.; joč in krič, C.
  52. jǫ́čən, -čna, adj. vom Weinen: jočna solza, ogr.- C.
  53. jōd, m. kemična tvarina, das Jod, Cig. (T.).
  54. jōdəc, -dca, m. = jodid, Cig. (T.); svinčeni jodec, das Jodblei, Cig. (T.).
  55. jōdov, adj. Jod-, Cig.; jodova prekislina, die Ueberjodsäure, Cig. (T.).
  56. jōdovəc, -vca, m. das Jodür, Cig. (T.).
  57. joga, f. das Joch, (tudi: jə̀ga) Savinska dol.
  58. jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
  59. johòt, -óta, m. das Wehklagen, Jan.
  60. johotȃnje, n. das Wehklagen, Jan.
  61. jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
  62. jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.
  63. jòje, interj. = joj: O joje 'no prejoj! Npes.-Vraz.
  64. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
  65. jokȃnje, n. das Weinen; tudi: jǫ́kanje, ogr.- Valj. (Rad).
  66. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
  67. jǫ́kavka, f. das Klageweib: skličite jokavke, naj pridejo, Škrinj.
  68. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
  69. jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.
  70. jǫ́pica, f. dem. jopa; das Leibröckchen.
  71. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
  72. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
  73. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
  74. jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — furl.
  75. jožafaj, m. das Pfefferkraut (saturea), C.
  76. jožefíca, f. nav. pl. jožefice Blagajeve, Blagayscher Seidelbast (daphne Blagayana), Nov.- C.
  77. jȏžək, -žka, m. prasičevo slepo črevo (Blinddarm), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  78. jù, interj. ju ju ju, glas ukajočega.
  79. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
  80. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
  81. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
  82. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
  83. jūft, f. der Juchten, das Juchtenleder, Cig.; — rus.
  84. juftovína, f. das Juchtenleder, die Juchtenware, Cig., Jan.
  85. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
  86. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.
  87. 2. júgalica, f. das Thauwetter, C., Z.
  88. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
  89. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
  90. júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
  91. júgovica, f. 1) eine durch Reibung entstandene Entzündung zwischen den Beinen oder unter den Armen, Z.; tudi pl. jugovice, Ist. ( Nov.)- C.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  92. jugovína, f. das Thauwetter, Cig., C.
  93. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
  94. jugovzhǫ́dən, -dna, adj. südöstlich, nk.
  95. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
  96. jugozahǫ́dən, -dna, adj. südwestlich, Jan., nk.
  97. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
  98. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
  99. jugozapádən, -dna, adj. südwestlich, nk.
  100. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.

   41.839 41.939 42.039 42.139 42.239 42.339 42.439 42.539 42.639 42.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA