Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.301-42.400)

jezeráča, f. eine Tausendguldenbanknote, kajk.- Valj. (Rad).
jezeràn, -ána, m. der Kaiserschwamm (agaricus caesareus), C.
ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).
ję̑zerəc, -rca, m. der Seeanwohner, (jezę̑rəc) Zv., LjZv.
ję̑zerən, -rna, adj. See-, Cig., Jan.
jezerína, f. der Morast, Mur.
jezeríšče, n. 1) der Morast, Mur.; der Pfuhl, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Seebett, Cig. (T.), Jes.
jezę̑rka, f. = postrva, die gemeine Forelle, C., Frey. (F.); die Seeforelle (trutta lacustris), Bohinj ( Gor.).
ję̑zernat, adj. seereich, Cig., Jan.; — morastig, moorig, Mur., C.
ję̑zernica, f. das Seewasser, Cig. (T.).
ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.- Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.
1. ję̑zerọ, n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).
2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
ję̑zerokrat, adv. = tisočkrat, C.
jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
ję̑zerščina, f. das Seewasser, Jes.
jezgra, f. = jedro, C., Z., nk.; — hs.
ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
jezı̑čar, -rja, m. der Taubenschwanz (vanessa Jo), Jan. (H.).
jezı̑čəc, -čca, m. dem. jezik; — das Zäpfchen im Hals, Meg., Erj. (Som.).
jezı̑čək, -čka, m. dem. jezik; 1) das Zünglein; — 2) das Zäpfchen im Halse, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 3) das Zünglein an der Wage, Cig., Škrinj., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); — 4) der Schneller (am Feuergewehr), Cig., Jan.; — 5) der Dorn (an der Schnalle), Cig., Jan.
jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
jezíčenje, n. das Zungenwetzen, Dict.
jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
jezı̑čnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).
jezíkanje, n. die Zungendrescherei, das Nachreden, das Widersprechen, Cig., vzhŠt., ogr.- C.
jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
jezíkav, adj. schnippisch, gerne widersprechend, zänkisch, Jan., C.; tudi: jezikàv, -áva: Vi ste nesramno jezikavi, Levst. (Zb. sp.).
jezíkavəc, -vca, m. der Zungendrescher, schnippischer, zänkischer Mensch, vzhŠt.- C., BlKr.
jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.
jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
jezikovȃnje, n. das Zungenwetzen, Cig.
jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
jezikoznȃvəc, -vca, m. der Sprachkenner, der Sprachforscher, Cig. (T.).
jezikúlja, f. die Zungendrescherin, Cig.
jezı̑štvọ, n. = poganstvo, Jurč. (Tug.); — prim. rus. jazyčestvo.
1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
jezljȃvəc, -vca, m. der Wörtler, der gerne widerspricht, M., Z., Valj. (Rad).
jezljȃvka, f. die gerne widerspricht, die Wörtlerin, M., Z.
jẹzníca, f. deska, ki vodo jezi, das Schwellbrett, Guts.; — prim. jez.
jẹznína, f. das Deichgeld, Cig.
jeznopèt, -pę́ta, adj. = jezav, jezljiv, Bes.
jeznorìt, -ríta, adj. (preprosto) — jezav, jezljiv.
jẹzokàz, -káza, m. der Dammstock, Cig.
jẹzovína, f. das Dammgeld, DZ.
jezuīt, m. ein Mitglied des Jesuitenordens, der Jesuit.
jezuitīzəm, -zma, m. der Jesuitismus, Cig., Jan.
ję́ž, m. 1) der Igel (erinaceus europaeus); — 2) der Stechapfel (datura stramonium), ogr.- C.; — 3) = ježica 1), die Kastanienhülse, C.
jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [ LjZv. 1881. 571.]).
1. jẹ́ža, f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj- M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).
jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.
jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
ję́žčəc, -čəca, m. dem. ježek, das Igelchen, Valj. (Rad).
2. ję́žəc, -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).
ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
jẹ́ženje, n. das Reiten, Valj. (Rad).
ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.
ję́ževəc, -vca, m. das Stachelschwein (hystrix cristata), Erj. (Ž.).
ježevíca, f. = ježica 1), Npes.-Vraz.
ję́ževje, n. coll. = ježičje, Kastanienhülsen, C.
ježevnják, m. der Igelstein, der Echinit, Cig.
ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
ježı̑čarica, f. 1) die Knoppern-Gallwespe (cynips calicis), Jan.; — 2) die Igel- oder Spitzklette (xanthium strumarium), Cig., Medv. (Rok.), Erj. (Ž.).
ježı̑čje, n. coll. stachlichte Hülsen (von Kastanien u. dgl.), M.; kostanjevo ježičje, jvzhŠt.
ję́žinja, f. das Igelweibchen, C.
ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
jẹ̑žnica, f. die Reitschule, V.-Cig.; — pogl. jezdarnica.
jẹžnína, f. das Rittgeld, C.
jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
jiha, f. der Sturm, das Gewitter, C.; oblačno je, morebiti pride kaka jiha, Št.- DSv.; — prim. iha, viha.
jilọ, n. = ilo, il, Štrek., Danj. (Posv. p.).
jı̑rpa, f. der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; — prim. grpa.
jò, interj. = joj, C.; jo meni! jo nam! Dalm.; jo meni te vse gnusobe! Dalm.; jo mene (jomene), Meg., Alas.; ah jo, da smo tako grešili! Dalm.; jo, jo vpiti, Trub.; naše petje bo le: jo! Kast.
jǫ̑cati, -am, vb. impf. wehklagen: vsi so žalovali, jocali ino jokali, Jsvkr.
jòč, jǫ́ča, m. das Weinen, Mur., C., ogr.- Let., SlN., vzhŠt.; joč in krič, C.
jǫ́čən, -čna, adj. vom Weinen: jočna solza, ogr.- C.
jōd, m. kemična tvarina, das Jod, Cig. (T.).
jōdəc, -dca, m. = jodid, Cig. (T.); svinčeni jodec, das Jodblei, Cig. (T.).
jōdov, adj. Jod-, Cig.; jodova prekislina, die Ueberjodsäure, Cig. (T.).
jōdovəc, -vca, m. das Jodür, Cig. (T.).
joga, f. das Joch, (tudi: jə̀ga) Savinska dol.
jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
johòt, -óta, m. das Wehklagen, Jan.
johotȃnje, n. das Wehklagen, Jan.
jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.

41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA