Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.239-42.338)

  1. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  2. jẹščȃva, f. 1) die Essware, C.; — 2) die Speiseüberreste, ogr.- C.
  3. jẹ̑ščəc, -ščəca, m. der Esser, der Fresser, Cig., C., vzhŠt.
  4. jẹ́ščən, -ščna, adj. = ješč, esslustig, essgierig, gefräßig, Cig., Jan.
  5. jẹščljìv, -íva, adj. gerne fressend (von Thieren), vzhŠt.- C.
  6. jẹ̑ščnik, m. die Speiseröhre, Mur., Cig., Jan., C., Met.
  7. ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
  8. ješik, adj. indecl. = ješč: svinje so ješik, C., Št.
  9. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
  10. ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
  11. ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
  12. ję́tičən, -čna, adj. hektisch, schwindsüchtig.
  13. ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).
  14. ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
  15. ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
  16. jetníca, f. die Gefangene, die Arrestantin.
  17. jetník, m. der Gefangene, der Arrestant.
  18. jetníšče, n. = ječa, das Gefängnis, Jan., Let.
  19. jetnı̑ščnica, f. das Gefangenhaus, Cig., Jan., DZ.
  20. jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
  21. jetnı̑štvọ, n. die Gefangenschaft, Cig., Jan.
  22. ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.
  23. ję́trčnik, m., Cig., Jan., pogl. jetičnik (Ehrenpreis).
  24. jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).
  25. jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).
  26. ję́trn, adj. Leber-; ję̑trna bolezen, die Leberkrankheit; jetrne klobase, Leberwürste.
  27. 1. ję́trna, f. das edle Leberkraut, das Leberblümchen, (hepatica triloba), C.
  28. ję̑trnica, f. 1) die Leberwurst; — 2) das Erdleberkraut (lichen cinereus), Cig.
  29. ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.
  30. jetrnják, m. = studenčni jetrenjak, Jan., C.
  31. ję̑trovca, f. = jetrvica, jetrva, C., Kras- Mik.
  32. ję̑trva, f. die Frau des Mannesbruders, Cig., C.; žene bratov se med seboj imenujejo jetrve, Vrt., BlKr.
  33. ję́vžəlj, -žlja, m. der Abtritt, Gor.; — prim. tirolsko- nem. häusl = Abtritt, Valj. (Rad).
  34. 1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
  35. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  36. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
  37. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.
  38. ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
  39. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  40. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  41. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
  42. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
  43. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
  44. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  45. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  46. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
  47. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
  48. jẹzdár, -rja, m. der Reiter, Guts.- Cig.; — der Bereiter der Pferde, Cig.
  49. jẹzdarílọ, n. = jezdarjenje, das Reiten, C.
  50. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
  51. jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
  52. jẹzdárnica, f. die Reitschule, Cig., Jan., Nov.- C., DZ., nk.
  53. jẹ̑zdba, f. das Reiten, C.
  54. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
  55. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
  56. jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
  57. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
  58. jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.
  59. jẹ̑zdnica, f. die Reitschule, Jan.
  60. jẹzdnína, f. das Rittgeld, Cig., Jan., C.; poštna j., das Postrittgeld, DZ.
  61. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
  62. jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.
  63. jezeráča, f. eine Tausendguldenbanknote, kajk.- Valj. (Rad).
  64. jezeràn, -ána, m. der Kaiserschwamm (agaricus caesareus), C.
  65. ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).
  66. ję̑zerəc, -rca, m. der Seeanwohner, (jezę̑rəc) Zv., LjZv.
  67. ję̑zerən, -rna, adj. See-, Cig., Jan.
  68. jezerína, f. der Morast, Mur.
  69. jezeríšče, n. 1) der Morast, Mur.; der Pfuhl, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Seebett, Cig. (T.), Jes.
  70. jezę̑rka, f. = postrva, die gemeine Forelle, C., Frey. (F.); die Seeforelle (trutta lacustris), Bohinj ( Gor.).
  71. ję̑zernat, adj. seereich, Cig., Jan.; — morastig, moorig, Mur., C.
  72. ję̑zernica, f. das Seewasser, Cig. (T.).
  73. ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.- Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.
  74. 1. ję̑zerọ, n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).
  75. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
  76. ję̑zerokrat, adv. = tisočkrat, C.
  77. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
  78. ję̑zerščina, f. das Seewasser, Jes.
  79. jezgra, f. = jedro, C., Z., nk.; — hs.
  80. ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
  81. jezı̑čar, -rja, m. der Taubenschwanz (vanessa Jo), Jan. (H.).
  82. jezı̑čəc, -čca, m. dem. jezik; — das Zäpfchen im Hals, Meg., Erj. (Som.).
  83. jezı̑čək, -čka, m. dem. jezik; 1) das Zünglein; — 2) das Zäpfchen im Halse, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 3) das Zünglein an der Wage, Cig., Škrinj., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); — 4) der Schneller (am Feuergewehr), Cig., Jan.; — 5) der Dorn (an der Schnalle), Cig., Jan.
  84. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
  85. jezíčenje, n. das Zungenwetzen, Dict.
  86. jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
  87. jezı̑čnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  88. jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
  89. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
  90. jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).
  91. jezíkanje, n. die Zungendrescherei, das Nachreden, das Widersprechen, Cig., vzhŠt., ogr.- C.
  92. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
  93. jezíkav, adj. schnippisch, gerne widersprechend, zänkisch, Jan., C.; tudi: jezikàv, -áva: Vi ste nesramno jezikavi, Levst. (Zb. sp.).
  94. jezíkavəc, -vca, m. der Zungendrescher, schnippischer, zänkischer Mensch, vzhŠt.- C., BlKr.
  95. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
  96. jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.
  97. jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
  98. jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
  99. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
  100. jezikovȃnje, n. das Zungenwetzen, Cig.

   41.739 41.839 41.939 42.039 42.139 42.239 42.339 42.439 42.539 42.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA