Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.139-42.238)

jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
jekljénje, n. das Stählen, Cig.
jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).
jeklorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Stahlstich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
jeklorẹ̑zəc, -zca, m. der Stahlstecher, Cig., Jan., nk.
jeklovína, f. die Stahlware, Jan., C.
jeklovı̑t, adj. stahlhältig, C.
ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
ję̑l, -ı̑, f. die Tanne, Meg., Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Tolm.; jeli ali hoje, Ravn. (Abc.).
ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
ję́lcegar, -rja, m. der Herzogsapfel (iz: hercegar), Kr.- Erj. (Torb.).
jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
jelę́nče, * -eta, n. dem. jelen; 1) das Hirschkalb; — 2) ein hirschfarbener Ochs, Vrtov. (Km. k.).
jelę̑nčək, -čka, m. dem. jelenec, jelenek; das Hirschlein.
jelę̑nəc, -nca, m. dem. jelen; das Hirschlein, Jarn., Valj. (Rad).
jelę̑nək, -nka, m. dem. jelen; das Hirschlein, Mur., Cig.
jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
jelenína, f. das Hirschfleisch, Mur., Jan.; die Hirschhaut, Cig., Ravn. (Abc.).
jelę̑njak, m. 1) der Hirschenmist, Cig.; — 2) jelenják, der Hirschgarten, Cig.
jelenjerǫ́žən, -žna, adj. Hirschhorn-, -žno olje, das Hirschhornöl, Cig. (T.).
jelę́nji, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
jelę́nov, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
jelę́novina, f. die Hirschhaut, Mur., Cig., Jan.; — das Hirschfleisch, Dict., Cig.
jelę́novka, f. die Hirschkuh, Jan. (H.).
jelę̑nščak, m. der Hirschbock, Jan. (H.).
jelę́nščica, f. die Hirschwurz (athamanta), Z.
jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
1. jelìč, -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.- Raič ( Nkol. 1868. p. 56.)).
jelı̑čevje, n. = jelovje, der Tannenwald, C.; jeličȇvje, ogr.- Valj. (Rad); — das Tannenreisig, Trnovo- Erj. (Torb.).
jẹ̑liš, m. die Speise, Habd., C., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
ję̑łka, f. die Tanne, die Weiß- oder Edeltanne (abies pectinata), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor., nk.
jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.
jelovína, f. 1) das Tannenholz; — jedes Nadelholz, C., BlKr., jvzhŠt.; — tudi jelǫ́vina; — 2) ję́lovina, neka trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.
jełšák, m. eine Erle mit schönen, emporragenden Aesten, Poh.
ję́łšev, adj. Erlen-; — jelševa je = es geht schlecht, jvzhŠt.
ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
ję́łševica, f. eine Art kleiner Fische, Mur.
ję́łševina, f. das Erlenholz.
ję́łševje, n. der Erlenwald; das Erlengebüsch.
ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
ję̑łšje, n. das Erlengehölz.
ję̑łška, f. 1) kleine Erle, C.; — 2) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
jeluta, f. = krvava klobasa, BlKr.; — prim. jelita.
jemȃłnik, m. der Ablativus ( gramm.), Cig., C.
jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
jemčiti, -im, vb. impf. bürgen, nk.; — stsl.; prim. jamčiti.
jeməc, -mca, m. der Bürge, C., nk.; — stsl.
jȇmljaj, m. die Dosis, die Portion, V.-Cig., Jan.
ję̑mpa, f. die Butte, C.; — pred kolibo na steni je visela "jempa" z mlekom, Zv.; — prim. jepar.
ję̑mpar, -rja, m. der Fischbehälter, Z.; — prim. jepar.
jemščina, f. das Vadium, Levst. (Cest.); — prim. jemec.
jenjávati, -am, vb. impf. ad jenjati; im Aufhören, Nachlassen begriffen sein, Mur., Mik.
ję̑par, -rja, m. neka posoda, Gor.- Vrt.; — prim. stvn. eimpar, kor.-nem. emper, Eimer.
jeràn, -ána, m. kleiner Meißel mit scharfer Schneide und schräge geschliffener Bahn, der Ballenmeißel, V.-Cig.; — prim. jerati.
jerat, m. = jert, Levst. (Rok.).
jerati, -am, vb. impf. "Gehren", d. i. schräge Flächen machen, V.-Cig.; — iz nem.
jȇrčje, n. coll. Sägespäne, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. jerič.
jerdȃnka, f. neka užitna goba (agaricus sp.), Štrek.
jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).
jerebíca, f. 1) das Rebhuhn (Weibchen) (perdix cinerea), Erj. (Ž.); = poljska j., Levst. (Nauk); snežna j. ali j. belica, das Schneehuhn (lagopus alpinus), rdeča ali gozdna j., das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Ž.); — 2) čvrž v lesu, der Knorren, Tolm.- Štrek. (Let.).
jerebı̑čar, -rja, m. der Rebhühnerfänger, Cig.; — der Vorstehhund, C.
jerebı̑čevje, n. coll. = jerebičje, das Ebereschengesträuch.
jerebíka, f. der Vogelbeerbaum, die gemeine Eberesche (sorbus aucuparia).
jerebíkov, adj. von der Eberesche.
jerebíkovina, f. das Ebereschenholz, Z.
jerebína, f. 1) das Rebhühnerfleisch, Cig.; — 2) die Frucht der Eberesche, Tuš. (R.), Cig.
jerebovína, f. das Haselgeflügel, Cig.
jérək, -rka, adj. = žerek, herb, Z.; — jerko se držati = žalostno se d., KrGora- DSv.
jeremijeváti, -ȗjem, vb. impf. Jeremiaden anstimmen, Bes.
jeretı̑n, m. der Ketzer, ogr.- C.; — prim. lat. haereticus.
jerētnik, m. = jeretin, C.; — prim. lat. haereticus.
jerevı̑n, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
jerhən, -hna, m. das Capital, Dol.- Levst. (Rok.).
jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — pogl. ježica.
jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.- Erj. (Torb.), GBrda.
jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
jermenáč, m. iz jermenov spleten bič, korobač, Dol.- Erj. (Torb.).
jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.
jermenáriti, -ȃrim, vb. impf. remenariti, Cig.; = remenarski.
jermę̑nčək, -čka, m. dem. jermenec; das Riemchen.
jermę̑nəc, -nca, m. dem. jermen; = remenec, das Riemchen, Mur., Cig.; der Schnürriemen, Dict., Cig.
jermę̑nje, n. coll. = remenje, die Riemen, das Riemenzeug, Cig., Jan.
jérovica, f. rjavo-rdečkasta zemlja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
jérpica, f. neka jed: = petkovice, presnjača, za Sotlo ( Št.)- Pjk. (Črt.); — prim. grpa.
jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
jȇruš, m. schlechter Schnaps aus Spiritus und Wasser, Gor.
ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.

41.639 41.739 41.839 41.939 42.039 42.139 42.239 42.339 42.439 42.539

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA