Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.039-42.138)

  1. jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
  2. jecálọ, n. der Stotterer, M.
  3. ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.
  4. ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
  5. ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
  6. ję́cavəc, -vca, m. der Stotterer, Cig.; der Stammler, Meg., Mur.
  7. ję́cavka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Mur.
  8. jecljȃnje, n. das Stottern, das Stammeln.
  9. jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
  10. jecljàv, -áva, adj. stotternd, stotterig, stammelnd, Cig., Jan.
  11. jecljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, der Stammler, Cig., Jan.
  12. jecljȃvka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Cig.
  13. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  14. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  15. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  16. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  17. ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
  18. ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  19. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
  20. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  21. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
  22. ję́čenje, n. die Gefangenhaltung, DZ.; die Gefängnisstrafe, Jan.
  23. ječerma, f. ein Weiberrock ohne Aermel, Ist.- Cig.; — die Weste der Uskoken, SlN.
  24. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  25. jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
  26. ječmę̑nəc, -nca, m. das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande).
  27. ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
  28. ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
  29. ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
  30. ječmenína, f. das Hordein, Cig.
  31. ječmę́nišče, n. der Acker, auf dem Gerste gebaut war.
  32. ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
  33. ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  34. ječmę́nov, adj. aus Gerste, Gersten-; ječmenov kruh, ječmenova kaša.
  35. ječmę́novəc, -vca, m. 1) das Gerstenbrot, Mur., Jan.; — 2) der Gerstentrank, Cig.
  36. ječmę́novica, f. das Gerstenstroh, Cig., Jan.
  37. ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
  38. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  39. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
  40. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  41. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  42. jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).
  43. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  44. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
  45. jẹ́davica, f. die Esssucht, Z.
  46. jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
  47. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  48. jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
  49. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  50. jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
  51. ję́dər, -dra, adj. = jedrovit, Cig. (T.); — hs.
  52. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  53. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  54. jẹdíca, f. die Esserin, Cig., Jan.
  55. jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
  56. jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
  57. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  58. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  59. jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
  60. jẹdíšče, n. der Speiseort, Jan. (H.).
  61. jẹdı̑vọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.
  62. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  63. jẹdljìv, -íva, adj. essbar, Mur., Cig., Jan., C.; — pogl. jeden 2).
  64. jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
  65. jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.
  66. ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).
  67. jedrẹ̑n, adj. kernhaft, kernig, Mur., Cig., Jan.; — pren. jedreno pisanje, gedrängter Stil, Cig. (T.).
  68. jedrìk, -íka, m. die Wegwarte, Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. ledrik.
  69. jedrína, f. die Kernigkeit, die Gedrängtheit, die Bündigkeit ( stil.), Cig. (T.).
  70. 1. ję́drn, adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič ( Let.).
  71. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  72. ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
  73. jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
  74. jedrovje, n. der Inhalt einer Nuss, ogr.- C.
  75. jẹdúh, m. = jedun: Kosilo tako ne mika jeduha, Str.
  76. jedȗn, m. ein starker Esser, der Vielfraß, Cig., M.
  77. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  78. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  79. jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.
  80. jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  81. jeglíči, m. pl. der Hirsebrei, Jan., Valj. (Rad); Marinka mi skuha Jegliče na noč, Npes.-Schein.; — pogl. jagliči pod: 2. jaglič.
  82. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  83. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  84. jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).
  85. jeguljína, f. das Aalfleisch, Cig.
  86. jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
  87. jèh, interj. je! ach! (izraz začudbe, žalosti i. t. d.), Levst. (M.), Z.
  88. ję̑j, interj. (izraz začudbe, bolesti:) je! Cig., Jan.; jej, kako je to lepo! Cig., jvzhŠt.; ach! jej, kaj bo zdaj! jvzhŠt.
  89. jẹ́ja, f. Speise, C.; pija in jeja, Speise und Trank, Jan.
  90. jèk, ję́ka, m. der Hall, der Schall, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); das Echo, Guts., Jarn., Mur., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
  91. ję́ka, f. das Echo, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
  92. ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
  93. jeklár, -rja, m. der Stahlmacher, der Stahlhändler.
  94. jeklárnica, f. die Stahlschmiede, die Stahlfabrik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  95. jekláti, -ȃm, vb. impf. stählen, Mur.
  96. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
  97. jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
  98. jeklę́nəc, -nca, m. der Siderit oder Eisenspat, Erj. (Min.), Cig. (T.).
  99. jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.
  100. jeklenína, f. die Stahlware, Cig., Jan.

   41.539 41.639 41.739 41.839 41.939 42.039 42.139 42.239 42.339 42.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA