Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (42.001-42.100)
-
jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
-
jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
-
jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
-
jȃškica, f. dem. jaška; die Büchse, Jan.; ( nam. jaščica).
-
jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
-
jašmína, f. das Jaspisgut, Cig.
-
1. jȃta, f. der Schwarm, die Schar; j. svinj, j. golobov.
-
jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
-
jāva, f. der Steinbruch, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. furl. giave, it. cava, der Steinbruch, Štrek. (Arch.).
-
jávalne, adv. vermuthlich nicht, schwerlich, kaum, Mur., Gor.- Cig., Jan., nk., Tolm., Savinska dol.; — prim. bav. jawolnet = ja wohl nicht, Levst. Nov. XXIV. 405.
-
jávən, -vna, adj. öffentlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
-
jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
-
jȃvkanje, n. das Jammern, das Wehklagen.
-
jávkniti, jȃvknem, vb. pf. aufjammern, jammernd aussprechen, LjZv.
-
jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.
-
jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
-
javnoprávən, -vna, adj. das öffentliche Recht betreffend, DZkr.
-
jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.
-
javoríka, f. = lavorika, Mur., C., Z.; — hs.
-
jávorina, f. das Ahornholz.
-
jávorovina, f. das Ahornholz.
-
jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
-
jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
-
jȃzbəc, -bəca, m. der Dachs (meles taxus).
-
jȃzbəčar, -rja, m. der Dachshund (canis vertagus), Cig., Erj. (Ž.).
-
jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
-
jazbəčevína, f. das Dachsfleisch, das Dachsfell, Cig., Jan.
-
jȃzbəčevka, f. die Dachsin, Cig.
-
jȃzbəčinja, f. die Dachsin, Cig.
-
jȃzbəčji, adj. Dachs-.
-
jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
-
jazmīn, m. der Jasmin (jasminum), Cig.
-
jazmīnov, adj. Jasmin-, Cig.
-
jazmīnovəc, -vca, m. der Jasminstrauch, Jan.
-
jȃzvəčka, f. die Dachsin, Fr.- C.
-
jazvíca, f. die Dachsin, C.
-
ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
-
jèb, jéba, m. der Beischlaf, Mur.
-
jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
-
jecálọ, n. der Stotterer, M.
-
ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.
-
ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
-
ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
-
ję́cavəc, -vca, m. der Stotterer, Cig.; der Stammler, Meg., Mur.
-
ję́cavka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Mur.
-
jecljȃnje, n. das Stottern, das Stammeln.
-
jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
-
jecljàv, -áva, adj. stotternd, stotterig, stammelnd, Cig., Jan.
-
jecljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, der Stammler, Cig., Jan.
-
jecljȃvka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Cig.
-
ję̑č, m. das Aechzen, C.
-
1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
-
3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
-
ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
-
ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
-
ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
-
ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
-
ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
-
ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
-
ję́čenje, n. die Gefangenhaltung, DZ.; die Gefängnisstrafe, Jan.
-
ječerma, f. ein Weiberrock ohne Aermel, Ist.- Cig.; — die Weste der Uskoken, SlN.
-
ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
-
jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
-
ječmę̑nəc, -nca, m. das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande).
-
ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
-
ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
-
ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
-
ječmenína, f. das Hordein, Cig.
-
ječmę́nišče, n. der Acker, auf dem Gerste gebaut war.
-
ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
-
ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
ječmę́nov, adj. aus Gerste, Gersten-; ječmenov kruh, ječmenova kaša.
-
ječmę́novəc, -vca, m. 1) das Gerstenbrot, Mur., Jan.; — 2) der Gerstentrank, Cig.
-
ječmę́novica, f. das Gerstenstroh, Cig., Jan.
-
ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
-
jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
-
jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
-
jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
-
jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
-
jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).
-
jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
-
jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
-
jẹ́davica, f. die Esssucht, Z.
-
jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
-
jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
-
jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
-
jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
-
jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
-
ję́dər, -dra, adj. = jedrovit, Cig. (T.); — hs.
-
jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
-
jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
-
jẹdíca, f. die Esserin, Cig., Jan.
-
jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
-
jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
-
jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
-
jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
-
jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
-
jẹdíšče, n. der Speiseort, Jan. (H.).
-
jẹdı̑vọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.
-
jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani