Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (42.001-42.100)

  1. jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
  2. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
  3. jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
  4. jȃškica, f. dem. jaška; die Büchse, Jan.; ( nam. jaščica).
  5. jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  6. jašmína, f. das Jaspisgut, Cig.
  7. 1. jȃta, f. der Schwarm, die Schar; j. svinj, j. golobov.
  8. jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
  9. jāva, f. der Steinbruch, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. furl. giave, it. cava, der Steinbruch, Štrek. (Arch.).
  10. jávalne, adv. vermuthlich nicht, schwerlich, kaum, Mur., Gor.- Cig., Jan., nk., Tolm., Savinska dol.; — prim. bav. jawolnet = ja wohl nicht, Levst. Nov. XXIV. 405.
  11. jávən, -vna, adj. öffentlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
  12. jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
  13. jȃvkanje, n. das Jammern, das Wehklagen.
  14. jávkniti, jȃvknem, vb. pf. aufjammern, jammernd aussprechen, LjZv.
  15. jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.
  16. jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
  17. javnoprávən, -vna, adj. das öffentliche Recht betreffend, DZkr.
  18. jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.
  19. javoríka, f. = lavorika, Mur., C., Z.; — hs.
  20. jávorina, f. das Ahornholz.
  21. jávorovina, f. das Ahornholz.
  22. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
  23. jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
  24. jȃzbəc, -bəca, m. der Dachs (meles taxus).
  25. jȃzbəčar, -rja, m. der Dachshund (canis vertagus), Cig., Erj. (Ž.).
  26. jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
  27. jazbəčevína, f. das Dachsfleisch, das Dachsfell, Cig., Jan.
  28. jȃzbəčevka, f. die Dachsin, Cig.
  29. jȃzbəčinja, f. die Dachsin, Cig.
  30. jȃzbəčji, adj. Dachs-.
  31. jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
  32. jazmīn, m. der Jasmin (jasminum), Cig.
  33. jazmīnov, adj. Jasmin-, Cig.
  34. jazmīnovəc, -vca, m. der Jasminstrauch, Jan.
  35. jȃzvəčka, f. die Dachsin, Fr.- C.
  36. jazvíca, f. die Dachsin, C.
  37. ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
  38. jèb, jéba, m. der Beischlaf, Mur.
  39. jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
  40. jecálọ, n. der Stotterer, M.
  41. ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.
  42. ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
  43. ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
  44. ję́cavəc, -vca, m. der Stotterer, Cig.; der Stammler, Meg., Mur.
  45. ję́cavka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Mur.
  46. jecljȃnje, n. das Stottern, das Stammeln.
  47. jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
  48. jecljàv, -áva, adj. stotternd, stotterig, stammelnd, Cig., Jan.
  49. jecljȃvəc, -vca, m. der Stotterer, der Stammler, Cig., Jan.
  50. jecljȃvka, f. die Stottrerin, die Stammlerin, Cig.
  51. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  52. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  53. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  54. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  55. ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
  56. ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  57. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
  58. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  59. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
  60. ję́čenje, n. die Gefangenhaltung, DZ.; die Gefängnisstrafe, Jan.
  61. ječerma, f. ein Weiberrock ohne Aermel, Ist.- Cig.; — die Weste der Uskoken, SlN.
  62. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  63. jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
  64. ječmę̑nəc, -nca, m. das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande).
  65. ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
  66. ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
  67. ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
  68. ječmenína, f. das Hordein, Cig.
  69. ječmę́nišče, n. der Acker, auf dem Gerste gebaut war.
  70. ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
  71. ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  72. ječmę́nov, adj. aus Gerste, Gersten-; ječmenov kruh, ječmenova kaša.
  73. ječmę́novəc, -vca, m. 1) das Gerstenbrot, Mur., Jan.; — 2) der Gerstentrank, Cig.
  74. ječmę́novica, f. das Gerstenstroh, Cig., Jan.
  75. ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
  76. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  77. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
  78. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  79. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  80. jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).
  81. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  82. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
  83. jẹ́davica, f. die Esssucht, Z.
  84. jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
  85. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  86. jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
  87. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  88. jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
  89. ję́dər, -dra, adj. = jedrovit, Cig. (T.); — hs.
  90. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  91. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  92. jẹdíca, f. die Esserin, Cig., Jan.
  93. jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
  94. jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
  95. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  96. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  97. jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
  98. jẹdíšče, n. der Speiseort, Jan. (H.).
  99. jẹdı̑vọ, n. die Essware, Trst. (Let.); — die Kost, Jan.
  100. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.

   41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA