Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (41.901-42.000)
-
jalovína, f. 1) geltes Vieh, Mur., Cig., Jan.; das Jungvieh, Jan.; — 2) die Haut von einer jungen Kalbin, ("jalóvina") Jarn.; — 3) wildes Gestein ( mont.), Cig.; — 4) der Zustand eines Bienenstockes, der keine Königin hat, Gol.- Valj. (Rad); — die Unfruchtbarkeit, Mur.
-
jálovišče, n. der Köder beim Krebsfang: rake loviti na j., Lašče- Levst. (Rok.); ( Z. ima: jadlovišče, der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird?).
-
jálovje, n. = jalovina, geltes Vieh, Jarn.
-
jálovka, f. 1) = jalovica 1), Cig., Jan., M.; — junge Kalbin, Jan., C., Pjk. (Črt.); geltes Schaf, C.; — 2) die Narcisse (narcissus poeticus), Hrpelje ( Ist.)- Erj. (Torb.).
-
1. jȃm, m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.- C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.
-
jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.- C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija- Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.
-
jȃmarica, f. 1) die Höhlenbewohnerin, Jan. (H.); — 2) der Höhlenfluss, Cig. (T.), C., Jes.
-
jāmb, m. ein Versfuß: der Jambus, (˘‐), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
jámbora, f. der Mastbaum, Pohl., Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. it. albero, der Mastbaum, Mik. (Et.).
-
jámborovje, n. das Mastwerk, Cig., Jan.
-
jámčiti, jȃmčim, vb. impf. bürgen, nk.; ( hs.); — prim. jemčiti.
-
jámica, f. dem. jama; 1) kleine Grube, das Grübchen; j. na ognjišču, die Herdgrube; j. na licu, das Backengrübchen, Cig.; die Bienenzelle, C.; — = grobec: tiha jamica; — 2) das Höhlchen, Cig.
-
jȃmič, m. kleine Grube, C., Z.; žlebi ali jamiči, po katerih voda teče, Dict.; v skalo vsekani rovi in jamiči, LjZv.; — das Loch im Pflock der Stampfmühle, Valj. (Rad).
-
jȃmičati, -am, vb. impf. kleine Gruben machen, ( n. pr. kadar krompir sade), BlKr.
-
jamičica, f. dem. jamica; das Grübchen, Cig.
-
jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen ( n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.
-
jȃmljica, f. die Grube, Z.; — ropar smukne skozi majhno odprtino v jamljico pod hišo, DSv.; — der Dörrofen, C.; — pogl. jamnica.
-
jȃmljič, m. 1) die Furche: pri oranju hodi desni vol po jamljiču, Lašče- Levst. (M.), Notr.; — = razor med dvema njivama, Cig., Notr.; — 2) der Schram ( mont.), Ravn.- Cig.
-
jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.
-
jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.
-
jamomę̑rəc, -rca, m. rudarski merčin, der Markscheider, Cig., Jan., DZ.
-
jámov, adj. Rüster-, Ulmen-, C.
-
jámovəc, -vca, m. die Rüster, die Ulme, SlGradec- C.; — prim. jam.
-
jȃmščarica, f. die Grubenlaterne in den Bergwerken, LjZv., DSv.
-
jȃmščica, f. 1) = jamščarica, C.; — 2) das Grubenwasser, Cig.
-
2. jȃmščina, f. das Vadium, Jan. (H.); — prim. jamčevina.
-
2. jȃn, m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.- C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.
-
3. jȃn, m. der Zank, der Streit: strašen jan smo imeli, C., vzhŠt.
-
jȃnčica, f. dem. janka; das Jäckchen, Cig.
-
2. jȃnəc, -nca, m. die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), Hrušica- Erj. (Torb.); (tudi: die Schwarzpappel, C.).
-
jánež, m. der Anis; = sladki j. (pimpinella anisum), Tuš. (R.).
-
jánežev, adj. Anis-; janeževo olje, das Anisöl, Cig.
-
jáneževəc, -vca, m. der Anisbrantwein, Cig.
-
jánežič, m. die graue Eidechse, Jan.
-
jánežnik, m. der Anisapfel, Cig.
-
janičár, -rja, m. der Janitschar; (janičarji so bili turški vojaki iz vjetih in poturčenih krščanskih otrok vzrejeni).
-
jȃnjčar, -rja, m. der Lämmerjunge, der Schafhirt, Cig. Jan.
-
jȃnjčək, -čka, m. dem. janjec; 1) das Lämmchen, Cig., Jan.; — 2) pl. janjčki, das Flockengewölk, Cig., Jan.; — 3) = leskov cvet, Goriška ok., Vreme- Erj. (Torb.), Nov.- C.
-
janjčevína, f. das Lammfleisch, SlN.
-
janjčják, m. der Lämmerstall, Jan.
-
jȃnjčji, adj. Lämmer-, lämmern, Cig., Jan.; Oblači volk se v janjčjo volno, Pavl.
-
jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.- Mik., Rez.- Mik., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
-
jȃnjəc, -njca, m. junger Widder, Cig., Notr., Dol.- Levst. ( LjZv.).
-
janję̑tina, f. das Lammfleisch, Valj. (Rad).
-
jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče- Levst. (M.).
-
jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. ( Vest. I. 62.).
-
jánkara, f. = janka, C., Trst. (Let.); — prim. janka, C., Z.
-
jāntar, -rja, m. der Bernstein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), nk.; — rus.
-
jāntarjev, adj. Bernstein-, Cig., Jan.
-
jánževica, f. der Johanniskäfer, der Leuchtkäfer, Mur.
-
jánževka, f. das Hartheu (hypericum perforatum), Erj. (Rok.).
-
jȃpək, -pka, m. = japica, SlN., kajk.- Valj. (Rad).
-
jápica, m. dem. japa; das Väterchen, Habd., Mur., C., Npes.-Vraz; — prim. japa.
-
1. jȃr, -ı̑, f. die Stelle, wo das Wasser schäumt, Ravn.- M.; — prim. 2. jariti.
-
2. jȃr, -ı̑, f. das Sommergetreide, C.
-
1. jȃr, jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.
-
2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
-
jarȃmnica, f. die Jochwiede (trta, s katero se oje k jarmu privezuje), BlKr., Dol.; (jaramljica, Lašče- Levst. [M.]).
-
jarȃmnik, m. tako bi se moralo glasiti, kar je na vzhŠt. jaremnik; — prim. jarmnik.
-
jārbol, m. der Mastbaum: jadra na jarbol natikati, Dalm.; — prim. furl. arbul.
-
jarboləc, -lca, m. der Rothlauf, Cig., BlKr.- DSv.
-
jārbolo, n. = jarbol, Mik., Zv.; jarbola ("jarbula") škripljejo, SlN.
-
jȃrče, -eta, n. das Frühlingslamm, C.
-
1. jȃrčək, -čka, m. das männliche Frühlingslamm, Cig.
-
jȃrčica, f. 1) weibliches Frühlingslamm, C.; — 2) die Frühlingshenne, Cig.
-
1. járčiti, jȃrčim, vb. impf. 1) bespringen (vom Bock, Widder), M.; betreten (vom Hahn): petelin kokoš jarči, Cig., C., vzhŠt.; — j. se, sich paaren, falzen (von Vögeln, bes. Hühnern), Z., Cig.; — j. se, schäckern, C.
-
2. járčiti, jȃrčim, vb. impf. = jarke kopati (ob cestah), vzhŠt.
-
jȃrčji, adj. vom Schafbock, Cig.; zdehalo se mu je po polnem vinskem piskru, kakor lačnemu volku po jarčji crkovini, LjZv.
-
jȃrčka, f. eine junge (im Frühjahr ausgebrütete) Henne, Gor., Dol., vzhŠt.
-
jardána, f. der Kaiserling (agaricus caesareus), Ip.- Erj. (Torb.).
-
jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).
-
jȃrəc, -rca, m. 1) eig. das männliche Frühlamm, Cig.; gew. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C.; teknilo mu bo, kakor jarcu juha = es wird ihm bekommen, wie dem Hunde das Grasfressen, Cig.; — muthwilliger Mensch, C.; — tudi = kozel, Mur., Cig.; — 2) neki hrošč: der Widder (clytus arietis), Erj. (Z.); — 3) = jari ječmen, C.; — 4) der Sommerlein, der Sommerflachs, Cig., Jan., C., Nov.
-
jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.- Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane ( Notr.)- Erj. (Torb.).
-
járək, -rka, adj. grell, glänzend: jarko solnce, Ravn.; — hs., rus.
-
járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
-
1. járən, -rna, adj. = 1. jar, Frühlings-, C.
-
2. járən, -rna, adj. 1) grimmig, Cig., Jan.; — kräftig, energisch, C.; — hurtig: jarno hoditi, C.; — 2) helltönend, Mur.- Cig., Jan.; jarni glas, jarni zvon, vzhŠt.- C.; jarnega, čistega grla biti, Glas.
-
járica, * f. 1) ein im Frühling gesäetes Getreide, Mur., Cig., C.; — der erste junge Klee, Cig.; — = otavič, vnuka, das Nachgrummet, C., Št.; — 2) ein junges weibliches Schaf, Cig.; — eine junge Henne, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., BlKr., Rez.- Baud.; — 3) ein muthwilliges Weib, C.; — jaríca, Valj. (Rad).
-
jarı̑n, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.
-
1. jarína, f. die Frühlingssaat, die Sommerfrucht, Mur., Cig., Jan., C., Gor.
-
2. jarína, f. die Stelle, wo das Wasser schäumt, M.; — prim. 2. jariti.
-
jaríšče, n. das Sommerfeld, = jaro polje, V.-Cig.
-
1. jaríti, -ím, vb. impf. 1) bespringen, belegen, M., C., Štrek.; — j. se, sich begatten (von Vögeln), Ist.- C., Z., SlN.; — 2) j. se, Frühlingsjunge werfen, C.; — 3) j. se, faulenzen, C.; na solncu se jariti, sich sonnen, Z.
-
2. jaríti, -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.
-
jȃrka, f. 1) eine Sommerfrucht ( z. B. der Sommerrogen, der Sommerweizen), Cig., C.; — 2) = junge Henne, Z., SlGor.
-
jarlice, f. pl. wälsche Kirschen, Jarn.
-
jarmìč, -íča, m. dem. jarm; das Einzeljoch für einen Ochsen, Dol.; pos. les, v katerega se kamba vtika, Notr.
-
jarmı̑čək, -čka, m. dem. jarmič, das Einzeljoch, Notr.
-
jármiti, -im, vb. impf. ins Joch spannen, anjochen: j. vole, Cig., Jan., M.; — unterjochen, knechten, C.
-
jármljenje, n. das Anjochen: die Knechtung, C.
-
jȃrmnik, m. der Setznagel am Joche, Valj. (Rad).
-
jármov, adj. Joch-: jarmova kamba, Levst. (Zb. sp.).
-
jármovəc, -vca, m. der Jochochs, Mur.- Cig., Gor.
-
jármovka, f. 1) die Jochwiede, Mur.; življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — der Jochriemen, C.; — 2) das Jochseil, an dem der Ochs zieht, Cig., Jan.
-
jarníca, f. 1) = seno prve košnje, Idrija- Svet. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) jȃrnica, das Rispengras (poa pratensis), Koborid- Erj. (Torb.).
-
jarobújən, -jna, adj. sehr üppig, Jurč. (Tug.).
-
jȃrše, -eta, n. einjähriges Lamm, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); gen. jaršę́ta, (jerš-) Štrek.; — nam. jaruše, Erj. (Torb.); (po Mik. (V. Gr. I. 56.) nam. jarišče).
-
járuh, m. der Jährling, junges Schaf, C., Z.
-
járušič, m. junges Schaf, C.
-
jaščar, -rja, m. die Speisekammer, Kor.- Jarn.
41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani