Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.901-42.000)

  1. jalovína, f. 1) geltes Vieh, Mur., Cig., Jan.; das Jungvieh, Jan.; — 2) die Haut von einer jungen Kalbin, ("jalóvina") Jarn.; — 3) wildes Gestein ( mont.), Cig.; — 4) der Zustand eines Bienenstockes, der keine Königin hat, Gol.- Valj. (Rad); — die Unfruchtbarkeit, Mur.
  2. jálovišče, n. der Köder beim Krebsfang: rake loviti na j., Lašče- Levst. (Rok.); ( Z. ima: jadlovišče, der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird?).
  3. jálovje, n. = jalovina, geltes Vieh, Jarn.
  4. jálovka, f. 1) = jalovica 1), Cig., Jan., M.; — junge Kalbin, Jan., C., Pjk. (Črt.); geltes Schaf, C.; — 2) die Narcisse (narcissus poeticus), Hrpelje ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  5. 1. jȃm, m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.- C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.
  6. jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.- C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija- Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.
  7. jȃmarica, f. 1) die Höhlenbewohnerin, Jan. (H.); — 2) der Höhlenfluss, Cig. (T.), C., Jes.
  8. jāmb, m. ein Versfuß: der Jambus, (˘‐), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  9. jámbora, f. der Mastbaum, Pohl., Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. it. albero, der Mastbaum, Mik. (Et.).
  10. jámborovje, n. das Mastwerk, Cig., Jan.
  11. jámčiti, jȃmčim, vb. impf. bürgen, nk.; ( hs.); — prim. jemčiti.
  12. jámica, f. dem. jama; 1) kleine Grube, das Grübchen; j. na ognjišču, die Herdgrube; j. na licu, das Backengrübchen, Cig.; die Bienenzelle, C.; — = grobec: tiha jamica; — 2) das Höhlchen, Cig.
  13. jȃmič, m. kleine Grube, C., Z.; žlebi ali jamiči, po katerih voda teče, Dict.; v skalo vsekani rovi in jamiči, LjZv.; — das Loch im Pflock der Stampfmühle, Valj. (Rad).
  14. jȃmičati, -am, vb. impf. kleine Gruben machen, ( n. pr. kadar krompir sade), BlKr.
  15. jamičica, f. dem. jamica; das Grübchen, Cig.
  16. jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen ( n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.
  17. jȃmljica, f. die Grube, Z.; — ropar smukne skozi majhno odprtino v jamljico pod hišo, DSv.; — der Dörrofen, C.; — pogl. jamnica.
  18. jȃmljič, m. 1) die Furche: pri oranju hodi desni vol po jamljiču, Lašče- Levst. (M.), Notr.; — = razor med dvema njivama, Cig., Notr.; — 2) der Schram ( mont.), Ravn.- Cig.
  19. jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.
  20. jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.
  21. jamomę̑rəc, -rca, m. rudarski merčin, der Markscheider, Cig., Jan., DZ.
  22. jámov, adj. Rüster-, Ulmen-, C.
  23. jámovəc, -vca, m. die Rüster, die Ulme, SlGradec- C.; — prim. jam.
  24. jȃmščarica, f. die Grubenlaterne in den Bergwerken, LjZv., DSv.
  25. jȃmščica, f. 1) = jamščarica, C.; — 2) das Grubenwasser, Cig.
  26. 2. jȃmščina, f. das Vadium, Jan. (H.); — prim. jamčevina.
  27. 2. jȃn, m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.- C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.
  28. 3. jȃn, m. der Zank, der Streit: strašen jan smo imeli, C., vzhŠt.
  29. jȃnčica, f. dem. janka; das Jäckchen, Cig.
  30. 2. jȃnəc, -nca, m. die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), Hrušica- Erj. (Torb.); (tudi: die Schwarzpappel, C.).
  31. jánež, m. der Anis; = sladki j. (pimpinella anisum), Tuš. (R.).
  32. jánežev, adj. Anis-; janeževo olje, das Anisöl, Cig.
  33. jáneževəc, -vca, m. der Anisbrantwein, Cig.
  34. jánežič, m. die graue Eidechse, Jan.
  35. jánežnik, m. der Anisapfel, Cig.
  36. janičár, -rja, m. der Janitschar; (janičarji so bili turški vojaki iz vjetih in poturčenih krščanskih otrok vzrejeni).
  37. jȃnjčar, -rja, m. der Lämmerjunge, der Schafhirt, Cig. Jan.
  38. jȃnjčək, -čka, m. dem. janjec; 1) das Lämmchen, Cig., Jan.; — 2) pl. janjčki, das Flockengewölk, Cig., Jan.; — 3) = leskov cvet, Goriška ok., Vreme- Erj. (Torb.), Nov.- C.
  39. janjčevína, f. das Lammfleisch, SlN.
  40. janjčják, m. der Lämmerstall, Jan.
  41. jȃnjčji, adj. Lämmer-, lämmern, Cig., Jan.; Oblači volk se v janjčjo volno, Pavl.
  42. jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.- Mik., Rez.- Mik., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  43. jȃnjəc, -njca, m. junger Widder, Cig., Notr., Dol.- Levst. ( LjZv.).
  44. janję̑tina, f. das Lammfleisch, Valj. (Rad).
  45. jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče- Levst. (M.).
  46. jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. ( Vest. I. 62.).
  47. jánkara, f. = janka, C., Trst. (Let.); — prim. janka, C., Z.
  48. jāntar, -rja, m. der Bernstein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), nk.; — rus.
  49. jāntarjev, adj. Bernstein-, Cig., Jan.
  50. jánževica, f. der Johanniskäfer, der Leuchtkäfer, Mur.
  51. jánževka, f. das Hartheu (hypericum perforatum), Erj. (Rok.).
  52. jȃpək, -pka, m. = japica, SlN., kajk.- Valj. (Rad).
  53. jápica, m. dem. japa; das Väterchen, Habd., Mur., C., Npes.-Vraz; — prim. japa.
  54. 1. jȃr, -ı̑, f. die Stelle, wo das Wasser schäumt, Ravn.- M.; — prim. 2. jariti.
  55. 2. jȃr, -ı̑, f. das Sommergetreide, C.
  56. 1. jȃr, jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.
  57. 2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
  58. jarȃmnica, f. die Jochwiede (trta, s katero se oje k jarmu privezuje), BlKr., Dol.; (jaramljica, Lašče- Levst. [M.]).
  59. jarȃmnik, m. tako bi se moralo glasiti, kar je na vzhŠt. jaremnik; — prim. jarmnik.
  60. jārbol, m. der Mastbaum: jadra na jarbol natikati, Dalm.; — prim. furl. arbul.
  61. jarboləc, -lca, m. der Rothlauf, Cig., BlKr.- DSv.
  62. jārbolo, n. = jarbol, Mik., Zv.; jarbola ("jarbula") škripljejo, SlN.
  63. jȃrče, -eta, n. das Frühlingslamm, C.
  64. 1. jȃrčək, -čka, m. das männliche Frühlingslamm, Cig.
  65. jȃrčica, f. 1) weibliches Frühlingslamm, C.; — 2) die Frühlingshenne, Cig.
  66. 1. járčiti, jȃrčim, vb. impf. 1) bespringen (vom Bock, Widder), M.; betreten (vom Hahn): petelin kokoš jarči, Cig., C., vzhŠt.; — j. se, sich paaren, falzen (von Vögeln, bes. Hühnern), Z., Cig.; — j. se, schäckern, C.
  67. 2. járčiti, jȃrčim, vb. impf. = jarke kopati (ob cestah), vzhŠt.
  68. jȃrčji, adj. vom Schafbock, Cig.; zdehalo se mu je po polnem vinskem piskru, kakor lačnemu volku po jarčji crkovini, LjZv.
  69. jȃrčka, f. eine junge (im Frühjahr ausgebrütete) Henne, Gor., Dol., vzhŠt.
  70. jardána, f. der Kaiserling (agaricus caesareus), Ip.- Erj. (Torb.).
  71. jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).
  72. jȃrəc, -rca, m. 1) eig. das männliche Frühlamm, Cig.; gew. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C.; teknilo mu bo, kakor jarcu juha = es wird ihm bekommen, wie dem Hunde das Grasfressen, Cig.; — muthwilliger Mensch, C.; — tudi = kozel, Mur., Cig.; — 2) neki hrošč: der Widder (clytus arietis), Erj. (Z.); — 3) = jari ječmen, C.; — 4) der Sommerlein, der Sommerflachs, Cig., Jan., C., Nov.
  73. jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.- Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  74. járək, -rka, adj. grell, glänzend: jarko solnce, Ravn.; — hs., rus.
  75. járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
  76. 1. járən, -rna, adj. = 1. jar, Frühlings-, C.
  77. 2. járən, -rna, adj. 1) grimmig, Cig., Jan.; — kräftig, energisch, C.; — hurtig: jarno hoditi, C.; — 2) helltönend, Mur.- Cig., Jan.; jarni glas, jarni zvon, vzhŠt.- C.; jarnega, čistega grla biti, Glas.
  78. járica, * f. 1) ein im Frühling gesäetes Getreide, Mur., Cig., C.; — der erste junge Klee, Cig.; — = otavič, vnuka, das Nachgrummet, C., Št.; — 2) ein junges weibliches Schaf, Cig.; — eine junge Henne, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., BlKr., Rez.- Baud.; — 3) ein muthwilliges Weib, C.; — jaríca, Valj. (Rad).
  79. jarı̑n, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.
  80. 1. jarína, f. die Frühlingssaat, die Sommerfrucht, Mur., Cig., Jan., C., Gor.
  81. 2. jarína, f. die Stelle, wo das Wasser schäumt, M.; — prim. 2. jariti.
  82. jaríšče, n. das Sommerfeld, = jaro polje, V.-Cig.
  83. 1. jaríti, -ím, vb. impf. 1) bespringen, belegen, M., C., Štrek.; — j. se, sich begatten (von Vögeln), Ist.- C., Z., SlN.; — 2) j. se, Frühlingsjunge werfen, C.; — 3) j. se, faulenzen, C.; na solncu se jariti, sich sonnen, Z.
  84. 2. jaríti, -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.
  85. jȃrka, f. 1) eine Sommerfrucht ( z. B. der Sommerrogen, der Sommerweizen), Cig., C.; — 2) = junge Henne, Z., SlGor.
  86. jarlice, f. pl. wälsche Kirschen, Jarn.
  87. jarmìč, -íča, m. dem. jarm; das Einzeljoch für einen Ochsen, Dol.; pos. les, v katerega se kamba vtika, Notr.
  88. jarmı̑čək, -čka, m. dem. jarmič, das Einzeljoch, Notr.
  89. jármiti, -im, vb. impf. ins Joch spannen, anjochen: j. vole, Cig., Jan., M.; — unterjochen, knechten, C.
  90. jármljenje, n. das Anjochen: die Knechtung, C.
  91. jȃrmnik, m. der Setznagel am Joche, Valj. (Rad).
  92. jármov, adj. Joch-: jarmova kamba, Levst. (Zb. sp.).
  93. jármovəc, -vca, m. der Jochochs, Mur.- Cig., Gor.
  94. jármovka, f. 1) die Jochwiede, Mur.; življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — der Jochriemen, C.; — 2) das Jochseil, an dem der Ochs zieht, Cig., Jan.
  95. jarníca, f. 1) = seno prve košnje, Idrija- Svet. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) jȃrnica, das Rispengras (poa pratensis), Koborid- Erj. (Torb.).
  96. jarobújən, -jna, adj. sehr üppig, Jurč. (Tug.).
  97. jȃrše, -eta, n. einjähriges Lamm, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); gen. jaršę́ta, (jerš-) Štrek.; — nam. jaruše, Erj. (Torb.); (po Mik. (V. Gr. I. 56.) nam. jarišče).
  98. járuh, m. der Jährling, junges Schaf, C., Z.
  99. járušič, m. junges Schaf, C.
  100. jaščar, -rja, m. die Speisekammer, Kor.- Jarn.

   41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA