s (41.701-41.800)

41701. izvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = izgrebsti: pren. abnöthigen, i. komu kaj, Jan.; mit Gewalt nehmen, Dict.
41702. izvršávati, -am, vb. impf. = izvrševati: srce njihovo izvršava (zv-) hudobo, ogr.- Valj. (Rad).
41703. izvȓšba, f. die Durchführung, die Vollstreckung, die Execution, Cig., Jan., DZ.
41704. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
41705. izvŕšən, -šna, adj. 1) executiv, Cig.; — 2) vollstreckbar, DZ.
41706. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
41707. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
41708. izvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvršiti; vollziehen, vollstrecken, ausführen, Jan., nk.; i. ukrepe, prevzeta dela, Levst. (Nauk); — ausüben: i. pravico, dolžnost, Cig., Jan.
41709. izvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, der Executor, Jan., nk.; i. zadnje volje, DZ.
41710. izvršíłən, -łna, adj. = izvrševalen, Cig. (T.), nk.; — Vollzugs-: izvršı̑łne določbe, Vollzugsbestimmungen, DZ.; izvršilno moč imeti, Levst. (Nauk).
41711. izvršílọ, n. die Ausführung, C.; der Vollzug, Cig. (T.); die Execution: i. sodbe, kazni, DZ.; i. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
41712. izvršilovǫ̑dnik, m. der Executionsführer, DZ.
41713. izvršı̑təv, -tve, f. die Ausführung, die Execution, C., Levst. (Pril.), nk.; i. sklepa, nk.; i. zakona, die Vollziehung des Gesetzes, Levst. (Nauk).
41714. izvršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, vollstrecken, exequieren, Cig., Jan., nk.; i. sodbo, Cig.; — vollbringen, Meg.; i. svojo dolžnost, seiner Pflicht nachkommen, Jan.; erfüllen: i. željo, Cig.; i. se, sich erfüllen, Cig.; pregovor se je izvršil, Navr. (Let.); nav. zv-; prim. zvršiti.
41715. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
41716. izvršljìv, -íva, adj. vollziehbar, ausführbar, Cig., Jan., nk.; pogl. izvršen 2).
41717. izvrtáč, m. der Falzhaken (bei den Drechslern), Cig.
41718. izvrtanína, f. das Bohrloch, Cig.
41719. izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
41720. izvrtína, f. das Bohrmehl, Rez.- C.
41721. izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.
41722. izvȓžba, f. die Ausscheidung, die Verwerfung, Cig.
41723. izvȓžbən, -bna, adj. Ausscheidungs-: izvržbeni vzrok, der Ablehnungsgrund, Cig.
41724. izvȓžək, -žka, m. 1) was ausgeschieden und verworfen wird, der Auswurf; izvržki, der Pofel, der Auswurf, Cig., Ravn.- Cig.; — 2) die Fehlgeburt, Z.; — die Abart, die Spielart, Jan.
41725. izvȓženəc, -nca, m. der Ausgeschiedene, Levst. (Nauk); der Auswürfling, M.
41726. izvúna, I. adv. zunaj, Trub.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zunaj, außerhalb, C.; i. judovske dežele, Dalm.
41727. izvzẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izvzeti; ausnehmen, Jan., nk.; i. si, sich vorbehalten, Jan.
41728. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.
41729. izvzę́ti, -vzámem, vb. pf. ausnehmen, Cig., Jan., nk.; izvzemši, ausgenommen, mit Ausnahme, C., nk.
41730. izvzę́tje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme, ogr.- C.
41731. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
41732. izzȃnkati, -am, vb. pf. aus den Schlingen, Banden lösen, Cig.
41733. izzívati, -am, vb. impf. ad izzvati; herausfordern, nk.
41734. izzmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
41735. izznáti, -znȃm, vb. pf. aussehen, auserwählen: i. koga za kaj, V.-Cig.
41736. izznojíti, -ím, vb. pf. als Schweiß aussondern, ausschwitzen, Cig.
41737. izzǫ̑bčati, -am, vb. pf. zackig ausschneiden, auszacken, Cig.
41738. izzváti, -zóvem, vb. pf. herausfordern, nk.
41739. izžȃgati, -am, vb. pf. (her)aussägen.
41740. izžaríti, -ím, vb. pf. 1) ausstrahlen, Cig. (T.); — 2) i. se, verglühen, verstrahlen, Cig.
41741. izžarjevȃnje, n. das Ausstrahlen, Cig. (T.).
41742. izžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžariti; ausstrahlen: gorkoto i., Cig. (T.), Žnid.
41743. izžebráti, -ȃm, vb. pf. sein Gebet zuende leiern, Cig.
41744. izžəhtẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. = pokvariti se, po zlu iti (o jedilih), Podkrnci- Erj. (Torb.).
41745. izžẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen, die Erpressung, Cig.
41746. izžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izžeti; durch Drücken, Pressen herausbringen, auspressen, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; — erpressen, Cig.
41747. izžę́ti, -žmèm, vb. pf. (her)ausdrücken, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; ločitev bo izžela marsikatero solzo, Cv.; — erpressen, Cig.; ausringen: perilo i., Cig., Jan.; — entsaften, Cig.
41748. izžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel herausschneiden; — 2) = dožeti, M.
41749. izžgáti, -žgèm, vb. pf. herausbrennen, ausbrennen; i. rano; aussengen, Cig.
41750. izžígati, -am, vb. impf. ad izžgati; (her)ausbrennen; tudi: izžı̑gam.
41751. izžíliti, -žı̑lim, vb. pf. von Adern befreien, ausädern, entädern, V.-Cig.
41752. izžı̑mati, -am, vb. impf. = izžemati: i. solze, ZgD.
41753. izžı̑rati, -am, vb. impf. ad izžreti; 1) (her)ausfressen, Cig.; — 2) i. se, sich durch unmäßiges Essen zugrunde richten: izpija in izžira se, Cig.
41754. izžlabudráti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplauschen.
41755. izžlẹ́biti, -žlẹ́bim, vb. pf. auskehlen, ausriefen, Cig.; i. dogo, hohlschneiden, ausziehen, Cig.; — i. se, sich aufwerfen (vom Holz), Cig.
41756. izžlempáti, -ȃm, vb. pf. ausschlampen, aussaufen, Cig.
41757. izžlı̑ndrati, -am, vb. pf. ausschlacken, Cig.
41758. izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.
41759. izžrẹ́banje, n. die Auslosung, die Verlosung, nk.
41760. izžrẹ́bati, -am, vb. pf. auslosen, verlosen, C., nk.; — hs.
41761. izžréti, -žrèm, vb. pf. (her)ausfressen, Cig.
41762. izžúliti, -im, vb. pf. 1) wegreiben ( z. B. den Schmutz aus der Wäsche), Cig.; — i. iz koga kaj, erpressen, Cig.; — 2) i. perilo, reibend auswaschen, jvzhŠt.
41763. izžvę́čiti, -im, vb. pf. fertig kauen, auskauen, Cig.
41764. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
41765. izžveplíti, -ím, vb. pf. ausschwefeln ( z. B. Flecken aus der Wäsche), Cig.; izžvepljeni premog, Coax, (izžep-) Cig.
41766. izžvepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžvepliti; ausschwefeln, Cig.
41767. izžvížgati, -am, vb. pf. 1) durch Pfeifen herausbringen, herauspfeifen, Cig.; — 2) auspfeifen: i. koga, nk.
41768. ižèl, -žéla, m. die eiserne Blasbalgröhre, die Liese, V.-Cig., Gor.; (morda: iželj).
41769. jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
41770. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
41771. jablanína, f. das Apfelholz, Cig.
41772. jablanovína, f. das Apfelholz, Cig.
41773. jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.- Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.- Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).
41774. jábołčce, n. dem. jabolko, das Aepfelchen, (-čice) Cig.; — der Augapfel, Žnid.
41775. jábołčək, -čka, m. 1) nam. jabolčko, Cig., Dol.; — 2) die Osterluzei (aristolochia clematitis), Z.
41776. jábołčən, -čna, adj. 1) Apfel-; jabolčna kislina, die Aepfelsäure, Cig. (T.); — 2) Kehlkopf-: jabolčna zaklopnica, der Kehlkopfdeckel, Cig. (T.).
41777. jábołčica, f. 1) = jablanca, BlKr.- DSv.; — 2) sklepna j., der Gelenkkopf, Erj. (Som.); — 3) der Adamsapfel, C.
41778. jábołčina, f. das Apfelholz, C.
41779. jábołčnica, f. der Aepfelmost, der Cider, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
41780. jábołčnik, m. 1) der Aepfelmost, der Cider; — 2) das Aepfelmus, der Aepfelbrei, Mur., Cig.; j. se loči od čežane v tem, da mu je moke primešane, Gor., jvzhŠt.; — der Aepfelkuchen, C., vzhŠt.; — 3) die Osterluzei (aristolochia clematitis), C., Medv. (Rok.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
41781. jábołən, -łna, adj. Aepfel-: jabolno sadje, Nov.- C.
41782. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
41783. jábołkovəc, -vca, m. = jabolčnik, der Aepfelmost, Cig., Jan.
41784. jȃbranək, -nka, m. = abranek, leskov cvet, Tolm.- Erj. (Torb.), Kras- SlN.
41785. jáčenje, n. das Verstärken: j. glasov, die Lautverstärkung, Cig. (T.).
41786. jačína, f. die Stärke, die Kraft, Jan., Cig. (T.); die Festigkeit, C.
41787. 1. jáčiti, jȃčim, vb. impf. 1) kräftigen, Cig.; — j. se, sich stärken, kräftig werden, Mur., Cig.; — 2) j. se s kom, sich in der Stärke mit jemandem messen, ringen, Cig., C., BlKr.
41788. 2. jačiti, -im, vb. impf. Psalmen singen, kajk.- C.; — nam. djačiti; prim. dijak, dijačiti.
41789. 1. jȃčka, f. das Grüblein, C., M.; — jamica pri svinjkanju, Vrt.; — die Lache, C., M.; — die Herzgrube, C.; — pl. jačke, die Weichen, die Dünnen, vzhŠt.- C.
41790. 2. jȃčka, f. der Psalmengesang, C.; — prim. 2. jačiti.
41791. jȃd, m. 1) das Gift, Mur., Cig. (T.), Vrt., ( stsl.); — 2) der Zorn, Mur., Cig., Jan., BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
41792. jadíca, f. die Zornsucht, die Zornmüthigkeit, C.
41793. jadikováti, -ȗjem, vb. impf. wehklagen, Jan., Zv., Zora, BlKr.; — hs.
41794. jáditi, -im, vb. impf. ärgern, zornig machen, Cig., BlKr., Navr. (Let.); — j. se, zürnen, erbost sein, Mur., Cig., Met., BlKr.
41795. jadiváča, f. kača jadivača, die giftige Schlange, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
41796. jadljìv, -íva, adj. zornsüchtig, jähzornig, Cig., Mik., BlKr.
41797. jadráč, m. der Segler, Jan.
41798. jádranje, n. das Segeln, Cig.
41799. jadrár, -rja, m. der Segelmacher, Cig., Jan.
41800. jadrárnica, f. der Segelboden, Cig.

   41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani