Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.539-41.638)

  1. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
  2. iztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen: i. blato iz obleke, Cig.; — 2) fertig brecheln.
  3. iztrẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, jvzhŠt.; (streziv, Meg.- Mik.).
  4. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
  5. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
  6. iztrẹ́zviti, -im, vb. pf. = iztrezniti, Cig., M.; mož se iztrezvi, sramuje se, Cv.
  7. iztŕgati, -tȓgam, vb. pf. (her)ausreißen, entreißen; palico komu iz rok i.; — i. se, sich entreißen, entwinden, Cig.
  8. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
  9. iztŕkati, -tȓkam, vb. pf. 1) durch Klopfen herausbringen, erklopfen, Cig.; med iz satovja i., Z.; — 2) ausklopfen: pipico i. ob nohet, Jurč.
  10. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
  11. iztrobę́ntati, -am, vb. pf. = raztrobentati, ausposaunen, Mur., Cig.
  12. iztrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) = nehati trobiti; — 2) = raztrobiti, ausposaunen, Cig.
  13. iztrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen, Cig. (T.); — prim. strohneti.
  14. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  15. iztrǫ̑mbati, -am, vb. pf. auspumpen, Cig.
  16. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
  17. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
  18. iztrpẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdulden, ausdauern, Cig.
  19. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
  20. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
  21. iztȓžək, -žka, m. das erlöste Geld, der Erlös, C., Z.; prodajali so svoja zemljišča in iztržek apostolom nosili, Cv.
  22. iztržílọ, n. der Erlös, Levst. (Pril.).
  23. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
  24. iztúhtati, -am, vb. pf. ergrübeln, ausklügeln, aussinnen.
  25. iztulhati, -am, vb. pf. aushöhlen, V.-Cig.
  26. iztúliti, -im, vb. pf. ausheulen; — i. se, sich ausheulen, Cig.
  27. izubǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. in seiner Armut erübrigen: to je vse, kar sem mogel i., (zbožati) Z.
  28. izȗčba, f. die Ausbildung, Cig.; vojaška i., das militärische Exercieren, C.
  29. izȗčən, -čna, adj. das Auslernen betreffend; izučno pismo, der Lehrbrief, Cig., Jan.
  30. izučevȃnje, n. das Ausbilden: na vojaško i. poklicati, zur militärischen Ausbildung einberufen, DZ.
  31. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
  32. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  33. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
  34. izȗk, m. die Ausbildung, DZ.
  35. izȗm, m. = izumek, Raič ( Let.), Bes.
  36. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
  37. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  38. izumljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, Cig. (T.); izumljive glavice, LjZv.; — 2) = izumen, Cig., Jan.
  39. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
  40. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
  41. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
  42. izúti, -ȗjem, vb. pf. (die Fußbekleidung) ausziehen: i. koga, i. komu črevlje, Meg., Trub., Jarn., Mur., nk.; — govori se pogostoma: zuti; prim. sezuti.
  43. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
  44. izuvȃłnik, m. der Stiefelknecht, Levst. (Zb. sp.).
  45. izúvanje, n. das Ausziehen der Fußbekleidung.
  46. izúvati, -am, vb. impf. ad izuti; (die Fußbekleidung) ausziehen; i. črevlje; Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
  47. izvábiti, -im, vb. pf. heraus-, hervorlocken, entlocken; i. koga od doma; i. komu solze; i. denar iz koga, Cig.
  48. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
  49. izváditi, -vȃdim, vb. pf. einüben, (zv-) Šol.; na gonjo i. psa, (zv-) Cig.
  50. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
  51. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
  52. izvȃja, f. 1) die etymologische Ableitung; ta i. in razlaga stoji na preslabih nogah, Navr. (Let.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  53. izvajáč, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  54. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  55. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
  56. izvàł, -vála, m. der Vorfall: i. očesa, der Augenvorfall, Cig.
  57. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
  58. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
  59. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  60. izvaljȗckati, -am, vb. pf. herauswälzen, Cig.
  61. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  62. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
  63. izvárjati, -am, vb. impf. ad izvariti; 1) ausschweißen, Cig.; — 2) auskochen, Cig., Jan.
  64. izvȃžanje, n. das Herausführen, die Ausfuhr: i. blaga, die Warenausfuhr, nk.
  65. izvȃžati, -am, vb. impf. ad izpeljati, izvoziti; herausführen, ausführen, exportieren, Cig., Jan., Danj.- M., nk.
  66. izvẹdáč, m. der Spion, C., Let.
  67. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
  68. izvẹ́dav, adj. = zvedav, Cig. (T.), ogr.- C., SlN.
  69. izvẹdȃva, f. die Nachforschung, C.
  70. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
  71. 2. izvȇdba, f. die Durchführung, Jan., DZ.; — prim. izvesti.
  72. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
  73. 1. izvẹ́denka, f. die Sachkundige, Cig., nk.
  74. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
  75. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
  76. izvẹdljìv, -íva, adj. forschbegierig, Jan., C.; — prim. zvedljiv.
  77. izvẹdovȃnje, n. das Forschen, Cig.
  78. izvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvedeti 1); forschen, nachforschen, zu erfahren suchen, Cig., Jan.; — 2) i. se, sich zurechtfinden, Jan.
  79. izvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, Cig.
  80. izvẹdovȃvka, f. die Nachforscherin, Cig.
  81. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
  82. izvẹ́gati, -am, vb. pf. vegasto storiti, schief machen, Mur.
  83. izvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. mit der Wurfschaufel von der Spreu reinigen, ausschwingen; i. pšenico, rž, ječmen; — izvejan, durchtrieben, pfiffig, ogr.- M., C.
  84. izvə̀n, praep. c. gen. außer, Z., nk.; — prim. hs. izvan in pogl. izvun.
  85. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
  86. izvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = izvejati: vse žito je izveto, Cig.
  87. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
  88. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  89. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  90. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  91. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
  92. izvẹ̑žbati, -am, vb. pf. = izuriti, einüben, nk.; — hs.
  93. izvìd, -vída, m. der Augenschein, der Befund, Cig. (T.), DZ.; — prim. hs. izvidjeti, in Augenschein nehmen.
  94. izvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. in Augenschein nehmen, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  95. izvı̑doma, adv. vom Sehen aus: izvidoma ga poznam, C.; — scheinbar, C.
  96. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
  97. izvíjanje, n. das Entwinden, Cig. (T.).
  98. izvíjati, -am, vb. impf. ad izviti; (her)auswinden, ausdrehen, entwinden; — i. se komu, čemu, sich loszumachen suchen, Cig.; — i. se, sich ausreden, C.; Ausflüchte suchen, Z.
  99. izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
  100. izvı̑nək, -nka, m. 1) die Verrenkung, Cig., Jan.; — 2) das Beinwell (symphytum), C.; — 3) die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan., C., Valj. (Rad); izvinkov iskati, Cig.

   41.039 41.139 41.239 41.339 41.439 41.539 41.639 41.739 41.839 41.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA