Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.501-41.600)

  1. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  2. izterljìv, -íva, adj. kar se da izterjati, einbringlich, Jan. (H.).
  3. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  4. iztı̑homa, adv. im Stillen, geheim, C.
  5. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
  6. iztı̑kavt, m. der Stöberer, Valj. (Rad).
  7. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
  8. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
  9. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
  10. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
  11. iztlȃčək, -čka, m. i. olja, kar se enkrat olja iztlači (izpreša), Dict.
  12. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
  13. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
  14. iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
  15. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
  16. iztočíłən, -łna, adj. Ausfluss-: iztočı̑łna cev, Sen. (Fiz.).
  17. iztočílọ, n. das Ausflussrohr, h. t.- Cig. (T.).
  18. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
  19. iztǫ̑čje, n. der Ausfluss, die Mündung, C.
  20. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
  21. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
  22. iztółči, -tółčem, vb. pf. herausklopfen, aushämmern; — erklopfen, Cig.
  23. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
  24. iztołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztolmačiti, Trub. (Post.).
  25. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
  26. 1. iztopíti, -ím, vb. pf. durch Schmelzen herausbringen, ausschmelzen, Cig.
  27. 2. iztǫ́piti, -im, vb. pf. abstumpfen, M.
  28. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
  29. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
  30. iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
  31. iztrẹ̑ba, f. 1) das Ausputzen, die Reinigung, Mur., C.; — i. gozda, die Lichtung des Waldes, C.; — die Entleerung ( zool.), Cig. (T.), C.; — 2) die Nachgeburt, Cig., C.
  32. iztrẹ̑bək, -bka, m. ein als untauglich ausgemerztes Ding, der Auswurf, Mur., Cig.; — iztrebki, die Excremente, Cig. (T.), Bes.
  33. iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
  34. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
  35. iztrẹ́bljanje, n. 1) das Ausmerzen, das Vertilgen, Cig.; — 2) das Reinigen, das Putzen, Mur.
  36. iztrebljevȃnje, n. 1) das Ausmerzen; — die Elimination ( math.), Cig. (T.); — 2) das Ausputzen.
  37. iztrẹ̑bnik, m. der Ausrotter, Cig.
  38. iztrẹbúšiti, -ȗšim, vb. pf. = iztrebiti, ausweiden, Cig., C.
  39. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
  40. iztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen: i. blato iz obleke, Cig.; — 2) fertig brecheln.
  41. iztrẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, jvzhŠt.; (streziv, Meg.- Mik.).
  42. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
  43. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
  44. iztrẹ́zviti, -im, vb. pf. = iztrezniti, Cig., M.; mož se iztrezvi, sramuje se, Cv.
  45. iztŕgati, -tȓgam, vb. pf. (her)ausreißen, entreißen; palico komu iz rok i.; — i. se, sich entreißen, entwinden, Cig.
  46. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
  47. iztŕkati, -tȓkam, vb. pf. 1) durch Klopfen herausbringen, erklopfen, Cig.; med iz satovja i., Z.; — 2) ausklopfen: pipico i. ob nohet, Jurč.
  48. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
  49. iztrobę́ntati, -am, vb. pf. = raztrobentati, ausposaunen, Mur., Cig.
  50. iztrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) = nehati trobiti; — 2) = raztrobiti, ausposaunen, Cig.
  51. iztrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen, Cig. (T.); — prim. strohneti.
  52. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  53. iztrǫ̑mbati, -am, vb. pf. auspumpen, Cig.
  54. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
  55. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
  56. iztrpẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdulden, ausdauern, Cig.
  57. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
  58. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
  59. iztȓžək, -žka, m. das erlöste Geld, der Erlös, C., Z.; prodajali so svoja zemljišča in iztržek apostolom nosili, Cv.
  60. iztržílọ, n. der Erlös, Levst. (Pril.).
  61. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
  62. iztúhtati, -am, vb. pf. ergrübeln, ausklügeln, aussinnen.
  63. iztulhati, -am, vb. pf. aushöhlen, V.-Cig.
  64. iztúliti, -im, vb. pf. ausheulen; — i. se, sich ausheulen, Cig.
  65. izubǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. in seiner Armut erübrigen: to je vse, kar sem mogel i., (zbožati) Z.
  66. izȗčba, f. die Ausbildung, Cig.; vojaška i., das militärische Exercieren, C.
  67. izȗčən, -čna, adj. das Auslernen betreffend; izučno pismo, der Lehrbrief, Cig., Jan.
  68. izučevȃnje, n. das Ausbilden: na vojaško i. poklicati, zur militärischen Ausbildung einberufen, DZ.
  69. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
  70. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  71. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
  72. izȗk, m. die Ausbildung, DZ.
  73. izȗm, m. = izumek, Raič ( Let.), Bes.
  74. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
  75. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  76. izumljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, Cig. (T.); izumljive glavice, LjZv.; — 2) = izumen, Cig., Jan.
  77. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
  78. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
  79. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
  80. izúti, -ȗjem, vb. pf. (die Fußbekleidung) ausziehen: i. koga, i. komu črevlje, Meg., Trub., Jarn., Mur., nk.; — govori se pogostoma: zuti; prim. sezuti.
  81. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
  82. izuvȃłnik, m. der Stiefelknecht, Levst. (Zb. sp.).
  83. izúvanje, n. das Ausziehen der Fußbekleidung.
  84. izúvati, -am, vb. impf. ad izuti; (die Fußbekleidung) ausziehen; i. črevlje; Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
  85. izvábiti, -im, vb. pf. heraus-, hervorlocken, entlocken; i. koga od doma; i. komu solze; i. denar iz koga, Cig.
  86. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
  87. izváditi, -vȃdim, vb. pf. einüben, (zv-) Šol.; na gonjo i. psa, (zv-) Cig.
  88. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
  89. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
  90. izvȃja, f. 1) die etymologische Ableitung; ta i. in razlaga stoji na preslabih nogah, Navr. (Let.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  91. izvajáč, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  92. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  93. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
  94. izvàł, -vála, m. der Vorfall: i. očesa, der Augenvorfall, Cig.
  95. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
  96. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
  97. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  98. izvaljȗckati, -am, vb. pf. herauswälzen, Cig.
  99. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  100. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).

   41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA