Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.439-41.538)

  1. izročı̑loma, adv. im übertragenen Wirkungskreise, DZ.
  2. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
  3. izročı̑təv, -tve, f. die Aushändigung, die Verabfolgung; die Einantwortung, Z., C.; die Uebergabe, die Ueberantwortung.
  4. izročíti, -ím, vb. pf. aushändigen, einhändigen, ausliefern; pismo, pozdravljenje i., einen Brief, einen Gruß bestellen; izgotovljeno delo i., die Arbeit liefern, Cig., Jan.; überreichen, übergeben; prošnjo i., ein Gesuch präsentieren; i. koga pravici, jemanden den Händen der Gerechtigkeit überliefern, Jan.; — i. komu kaj, testieren, C.; — izročeno področje, übertragener Wirkungskreis, Levst. (Nauk), nk.; — etwas treuen Händen übergeben, anvertrauen; v hrambo komu kaj i.; Bogu dušo i.; Bogu se i.; Valovom se 'zročimo, Preš.; — preisgeben, Cig.; i. vojakom mesto na plenjenje, den Soldaten eine Stadt preisgeben, Cig.; i. zasmehovanju, Cig.
  5. izročı̑tvən, -tvəna, adj. izročitve se tičoč; — izročitveni rok, die Lieferfrist, DZ.
  6. izročník, m. der Ablieferer, der Ueberlasser, der Hinterleger, Cig.; — der Testator, Svet. (Rok.).
  7. izročnína, f. die Einhändigungs- oder Zustellungsgebür, C., Z.
  8. izròd, -rǫ́da, m. die Abart, das Ausgeartete, Mur., Cig., Jan.; ein ausgearteter Mensch, Cig. (T.), Valj. (Rad).
  9. izrǫ̑dək, -dka, m. die Bastardart, V.-Cig., Valj. (Rad); die Abart, Jan., M.; die Ausgeburt, Jan.
  10. izroję́nəc, m. ein Bienenstock, aus dem ein Schwarm oder der letzte Schwarm erwachsen ist, Levst. (Beč.), Gor.- M.
  11. izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.
  12. izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.
  13. izrúžiti, * -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.
  14. izrváti, -rújem, vb. pf. ausraufen; i. drevesce s koreninami; i. zob, einen Zahn ausbrechen, Cig.; — i. se, sich losreißen, sich entwinden, Cig.; — (pomni: praes. izrvem ["izreve"] Dict.; prim. stsl. rъvą).
  15. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  16. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  17. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  18. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  19. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  20. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  21. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
  22. izšívati, -vam, vb. impf. ad izšiti, ausnähen, Z.; sticken, Cig.
  23. izškrábati, -am, vb. pf. kratzend aushöhlen: i. pomarančo, Ljub.
  24. izškŕbati, -bam, vb. pf. durch Nagen, Kratzen wegbringen, auskratzen, Cig.
  25. izškrtljáti, -am, vb. pf. ausschnitzeln, Jan.
  26. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  27. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  28. izštevı̑łba, f. die Ausrechnung, Cig.
  29. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  30. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
  31. izštorováti, -ȗjem, vb. impf. ad izštorati, ausstocken, Cig.
  32. izštŕkati, -štȓkam, vb. pf. ausspritzen: kravi mleko iz zizka i., C., Z.
  33. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  34. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  35. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  36. izšvígati, -švı̑gam, vb. pf. auslodern, Cig.
  37. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  38. iztȃkanje, n. das Ausschenken.
  39. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
  40. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  41. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  42. iztę̑ga, f. die Ausstreckung, C.
  43. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
  44. iztegávati, -am, vb. impf. = iztegati, = iztegovati; — i. se, sich strecken, Jan., jvzhŠt.
  45. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  46. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  47. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  48. iztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken; hervorrecken; — = raztegovati.
  49. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  50. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  51. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  52. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  53. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  54. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  55. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  56. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  57. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  58. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  59. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  60. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  61. izterjȃtəv, -tve, f. die Einbringung (einer Schuld), Jan.; i. dolgov, DZ.
  62. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  63. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  64. izterljìv, -íva, adj. kar se da izterjati, einbringlich, Jan. (H.).
  65. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  66. iztı̑homa, adv. im Stillen, geheim, C.
  67. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
  68. iztı̑kavt, m. der Stöberer, Valj. (Rad).
  69. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
  70. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
  71. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
  72. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
  73. iztlȃčək, -čka, m. i. olja, kar se enkrat olja iztlači (izpreša), Dict.
  74. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
  75. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
  76. iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
  77. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
  78. iztočíłən, -łna, adj. Ausfluss-: iztočı̑łna cev, Sen. (Fiz.).
  79. iztočílọ, n. das Ausflussrohr, h. t.- Cig. (T.).
  80. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
  81. iztǫ̑čje, n. der Ausfluss, die Mündung, C.
  82. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
  83. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
  84. iztółči, -tółčem, vb. pf. herausklopfen, aushämmern; — erklopfen, Cig.
  85. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
  86. iztołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztolmačiti, Trub. (Post.).
  87. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
  88. 1. iztopíti, -ím, vb. pf. durch Schmelzen herausbringen, ausschmelzen, Cig.
  89. 2. iztǫ́piti, -im, vb. pf. abstumpfen, M.
  90. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
  91. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
  92. iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
  93. iztrẹ̑ba, f. 1) das Ausputzen, die Reinigung, Mur., C.; — i. gozda, die Lichtung des Waldes, C.; — die Entleerung ( zool.), Cig. (T.), C.; — 2) die Nachgeburt, Cig., C.
  94. iztrẹ̑bək, -bka, m. ein als untauglich ausgemerztes Ding, der Auswurf, Mur., Cig.; — iztrebki, die Excremente, Cig. (T.), Bes.
  95. iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
  96. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
  97. iztrẹ́bljanje, n. 1) das Ausmerzen, das Vertilgen, Cig.; — 2) das Reinigen, das Putzen, Mur.
  98. iztrebljevȃnje, n. 1) das Ausmerzen; — die Elimination ( math.), Cig. (T.); — 2) das Ausputzen.
  99. iztrẹ̑bnik, m. der Ausrotter, Cig.
  100. iztrẹbúšiti, -ȗšim, vb. pf. = iztrebiti, ausweiden, Cig., C.

   40.939 41.039 41.139 41.239 41.339 41.439 41.539 41.639 41.739 41.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA