Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.239-41.338)

  1. izprehajȃvəc, -vca, m. der Spaziergänger.
  2. izprehajȃvka, f. die Spaziergängerin.
  3. izpréhod, -hǫ́da, m. der Spaziergang; iti na i., spazieren gehen; z izprehoda se vračati; — tudi: izprehòd, -hǫ́da.
  4. izprehǫ̑dəc, -dca, m. der wieder gehen kann, der Reconvalescent, C.
  5. izprehǫ́dən, -dna, adj. zum Spazieren gehörig, Spazier-, Cig., Jan.; izprehǫ̑dna ura, die Spazierstunde, Cig.
  6. izprehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) das Vermögen zu gehen erlangen; — 2) spazieren führen, beim Spaziergang begleiten, C.; — konja i. (= izprevoditi), Ljub.; — i. se, einen (genügenden) Spaziergang machen; izprehodil sem se in bilo mi je zopet dobro.
  7. izpreíti, -ídem, vb. pf. 1) anwandeln, befallen, Cig.; — 2) i. se, einen Spaziergang machen, Cig.
  8. izprejẹ̑zd, m. der Spazierritt, Jan.
  9. izprejẹ̑ža, f. der Spazierritt, Jan.
  10. izpréjti, -préjdem, vb. pf. = izpreiti: i. se, einen Spaziergang machen, jvzhŠt.
  11. izprẹ̀k, praep. c. gen. von jenseits, über — her, jenseits: izprek Krke, Z.; i. hriba, C.; (izpreko: i. hodišča, jenseits des Corridors, Levst. [Pril.]).
  12. izprekȃrjanje, n. das Zanken, C.
  13. izprekȃrjavəc, -vca, m. der Zänker, Guts., Cig.
  14. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
  15. izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).
  16. izprelẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. izprelepotičen, geschnörkelt ( stil.), Cig. (T.).
  17. izprelẹtávati, -am, vb. impf. ad izpreleteti, = izpreletati, izpreletovati, hinundherfliegen; na veliki cesti so se izpreletavali lačni vrabci, Erj. (Izb. sp.).
  18. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  19. izpreljȗb, -ljúba, adj. = preljub, (spre-) Cig., Jan., Šol.
  20. izprẹ̑ma, f. der Vorspann, Z., Levst. (Nauk).
  21. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
  22. izpremẹ̑na, f. die Verwandlung, die Veränderung, Cig., Jan.; — die Phase, Jan.
  23. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
  24. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
  25. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
  26. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
  27. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
  28. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
  29. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
  30. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
  31. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  32. izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
  33. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
  34. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
  35. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
  36. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
  37. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  38. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
  39. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  40. izpremínjav, adj. = izpreminjast, Jan., DZ.
  41. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
  42. izpreminjȃvčək, -čka, m. = izpreminavček, der Schillerfalter, Jan.
  43. izpreminjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, Cig. (T.).
  44. izpremíšljati, -am, vb. impf. ad izpremisliti, Cig.
  45. izpremišljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = premišljevati, Valj. (Rad); — 2) i. se, vb. impf. ad izpremisliti se, Z.
  46. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  47. izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.
  48. izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.
  49. izprẹ́mljati, -am, vb. impf. izpremiti, = spremljati, Trub., Levst. (Nauk).
  50. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  51. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  52. izpreobráčanje, n. das Bekehren; i. nejevernikov, die Heidenbekehrung, Cig.
  53. izpreobračȃvəc, -vca, m. der Bekehrer: i. nevernikov, der Heidenbekehrer, Cig.; — der Proselytenmacher, Jan.
  54. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  55. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  56. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
  57. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  58. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  59. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  60. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  61. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  62. izpreȗmljaj, m. lichter Zwischenraum (bei Verrückten), Cig.
  63. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
  64. izprevȃžati, -am, vb. impf. spazieren fahren ( trans.), Jan.; i. se, spazieren fahren ( intr.), Jan.
  65. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
  66. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  67. izprevẹdı̑ja, f. = izprevednost, ogr.- Valj. (Rad).
  68. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  69. izprevẹdováti, -ȗjem, vb. impf. leichtsinnig, muthwillig sein, ausgelassen leben, ogr.- C., M.; z ženskami i., C.
  70. izprevìd, -vída, m. die Einsicht, das Ermessen, Cig., Jan.; po izprevidu, prepuščeno je njegovemu izprevidu, DZ.
  71. izprevídən, -dna, adj. = previden, einsichtsvoll, verständig, Cig., Jan.
  72. izprevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. zur Einsicht gelangen, einsehen.
  73. izprevíjati, -am, vb. impf. hin und her winden, biegen: ako kositer izprevijaš, škriplje, Erj. (Min.); i. si lase, C.
  74. izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.
  75. izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.
  76. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  77. izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.
  78. izprevǫ̑dnica, f. der Geleitschein, DZ.
  79. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  80. izprevodnína, f. das Geleitsgeld, Cig.
  81. izprevráčanje, n. das Verkehren, das Verdrehen, Cig.; i. zgodovine, die Geschichtsfälschung, SlN.
  82. izprevráčati, -am, vb. impf. ad izprevrniti; verkehren; verdrehen: i. resnico, pravico, Cig., Jan.; i. besede, Cig. (T.).
  83. izprevračȃvəc, -vca, m. der Verdreher: i. besed, Cig.
  84. izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
  85. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  86. izprevȓžək, -žka, m. die Veränderung, C.; — die Entartung, Jan.; — die Abart, die Spielart, Cig., Jan., C.
  87. 2. izprę́zati, -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.
  88. izprežéljən, -ljna, adj. überaus lieblich, Jan.; Priletela ptičica, Spreželjno ( nam. izp-) je zapela, Npes.- Jan. (Slovn.).
  89. izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
  90. izprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. = sprhneti, Jan. (H.).
  91. izpríčanje, n. 1) die Erweisung, Z.; — 2) die Entschuldigung, Cig.
  92. izpríčati, -prı̑čam, vb. pf. 1) bezeugen, erweisen, darthun; i. se, bezeugt, erwiesen werden; — 2) entschuldigen, Mur., Dol.- Cig.; — i. se, sich rechtfertigen, sich genügend entschuldigen, ogr.- C.
  93. izpričávanje, n. 1) das Bezeugen; — 2) das Entschuldigen, kajk.- Valj. (Rad).
  94. izpričávati, -am, vb. impf. ad izpričati, = izpričevati; 1) bezeugen; — 2) entschuldigen, Mur.; i. se, sich entschuldigen, C.; i. se komu, sich bei jemandem entschuldigen, Let.
  95. izprı̑čba, f. der Erweis, die Nachweisung, Mur., Cig., Jan.; v izpričbo, zu Urkund dessen, Cig., Jan.
  96. izpríčən, -čna, adj. 1) Nachweisungs-: izprı̑čno pismo, das Document, Cig.; — 2) erweislich, nk.
  97. izpričeválọ, n. das Document, das Zeugnis, Mur., Cig., Jan., nk.; i. uboštva, das Armutszeugnis, Cig.
  98. izpričevȃnje, n. 1) das Bezeugen, das Erweisen; — 2) das Entschuldigen, M.
  99. izpričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpričati; 1) bezeugen, beweisen, darthun; — 2) entschuldigen, i. se, sich zu rechtfertigen suchen, sich entschuldigen, Jan.
  100. izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.

   40.739 40.839 40.939 41.039 41.139 41.239 41.339 41.439 41.539 41.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA