Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.201-41.300)

  1. izprávljati, -am, vb. impf. ad izpraviti; 1) rectificieren, Cig. (T.); — 2) i. se, = razpravljati se, M., Z.
  2. izpraznílọ, n. die Erledigung (einer Stelle), DZ.
  3. izprázniti, * -prȃznim, vb. pf. leer machen, ausleeren, entleeren; i. kupico, sobo; evacuieren ( chem.), Cig. (T.); — i. se, sich entleeren, leer werden; cerkev se je izpraznila; električna plošča se izprazni, entladet sich, Sen. (Fiz.); — i. se, vacant werden; izpraznjena služba, erledigte Stelle, Cig., nk.
  4. izpraznjevȃnje, n. das Ausleeren.
  5. izpraznjevȃvəc, -vca, m. der Auslader, Sen. (Fiz.).
  6. izprážiti, -prȃžim, vb. pf. ausschmoren.
  7. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
  8. izprebę̑r, m. die Auswahl: na i. mi je, es steht mir die Wahl frei, Gor.
  9. izprebı̑rək, -rka, m. 1) die Auswahl, M.; — 2) das beim Ausklauben Verworfene, der Ausschuss, Z.
  10. izprebı̑rica, f. die Auswahl, C.
  11. izprebíti, -bǫ̑m, (-bọ̑dem), vb. pf. = prebiti (aushalten, erdulden), C.
  12. izpreblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebledeti, erblassen, Z.
  13. izpreblẹdovȃnje, n. das Farbenwechseln, die Entfärbung, Cig.
  14. izpreblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. die Farben wechseln, oft erblassen, Z.
  15. izprebolẹ́ti, -ím, vb. pf. = preboleti, C., Z.; tudi: i. se, C.
  16. izprebráti, -bérem, vb. pf. i. si kaj, sich etwas aussuchen, Z.
  17. izprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen; konje, vole i.; — i. s kom, es mit jemandem nicht mehr halten, C.
  18. izprečíniti, -čı̑nim, vb. pf. ausreitern: ausschimpfen: i. koga, C.; — prim. prečiniti.
  19. izprẹ́čiti, -im, vb. pf. 1) schief machen, Z.; — 2) i. se, sich queren, Cig.; izpreči se mi kaj, es kommt mir in die Quere, Cig.; — i. se = skregati se, Guts.; — 3) lase i., die Haare abtheilen, C.; prim. prečka.
  20. izprẹ̑čki, adj. seitwärts, C.; — prim. hs. izprijeka, von der Seite.
  21. izprèd, praep. c. gen. von dem Raume vor einem Gegenstande hinweg; poberi se izpred moje hiše; pojdi mi izpred oči, geh mir aus den Augen; — izpred vsega druzega, in erster Linie, Levst. (Pril.); — v časnem pomenu: že izpred vuzma (velike noči), schon von der vorösterlichen Zeit her, BlKr.- M.
  22. izpredŕzən, -zna, adj. = predrzen, (spre-) Cig.
  23. izprę̑ga, f. das Ausspannen, C.
  24. izprę́ganje, n. das Ausspannen.
  25. izprę́gati, -am, vb. impf. ad izpreči, ausspannen.
  26. izpreglèd, -glę́da, m. 1) das Einsehen, die Einsicht, Mur., Jan.; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) = pregled, der Ueberblick, C.; — 3) die Nachsicht, die Dispens, der Nachlass, Cig., Jan.; i. davka, nedoletnosti, Cig.; — 4) das Uebersehen, das Versehen, Cig., C.; po izpregledu, aus Versehen, Gor.; — 5) na i., zum Vorschein: ni ga na i., er lässt sich nicht blicken, Gor., Dol.; gospod pride na i. (sp-), kommt in Sicht, Zv.; dolgo ga ni bilo na i., Erj. (Izb. sp.).
  27. izpreglę́danje, n. 1) das Oeffnen der Augen; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) das Sehendwerden; — 3) die Nachsicht, die Dispens; — 4) das Uebersehen.
  28. izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj ( n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).
  29. izpreglę̑dək, -dka, m. 1) die Nachsicht: i. taks, die Taxnachsicht, Jan.; — 2) das Versehen, Jan.
  30. izpreglę̑dljaj, m. = izprebistrek: jasen i., heller Zwischenraum, V.-Cig.
  31. izpregledljìv, -íva, adj. nachsichtig, Cig., Jan.
  32. izpregledovȃnje, n. das Nachsehen; das Uebersehen, i. t. d. prim. izpregledovati.
  33. izpregledováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpregledati; 1) die Augen öffnen: izpregledujem, es geht mir ein Licht auf, Cig.; — 2) sehend werden: slepci izpregledujejo; — 3) nachsehen; — 4) übersehen.
  34. izpregovoríti, -ím, vb. pf. 1) zu reden anfangen, sich vernehmen lassen; besedice ni mogel i., er konnte kein Wort vorbringen; ne more i., toliko ga smeh sili, er kann vor Lachen nicht zu Worte kommen, Cig.; — 2) das Vermögen zu sprechen wieder erlangen, Cig.
  35. izprehȃj, m. der Spaziergang, Mur., Jan., C., Mik.
  36. izprehajalíšče, n. der Spazierort, der Spaziergang, Cig., Jan., C., M., nk.
  37. izprehȃjanje, n. das Lustwandeln, das Spazieren.
  38. izprehȃjati, -am, vb. impf. ad izpreiti, izprehoditi; 1) anwandeln: groza, strah me izprehaja; barve te izprehajajo, du spielst alle Farben, Jap. (Prid.); — 2) i. se, lustwandeln, spazieren; i. se po travnikih; — 3) das Vermögen zu gehen erlangen: kruljavi izprehajajo, Ravn.
  39. izprehajȃvəc, -vca, m. der Spaziergänger.
  40. izprehajȃvka, f. die Spaziergängerin.
  41. izpréhod, -hǫ́da, m. der Spaziergang; iti na i., spazieren gehen; z izprehoda se vračati; — tudi: izprehòd, -hǫ́da.
  42. izprehǫ̑dəc, -dca, m. der wieder gehen kann, der Reconvalescent, C.
  43. izprehǫ́dən, -dna, adj. zum Spazieren gehörig, Spazier-, Cig., Jan.; izprehǫ̑dna ura, die Spazierstunde, Cig.
  44. izprehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) das Vermögen zu gehen erlangen; — 2) spazieren führen, beim Spaziergang begleiten, C.; — konja i. (= izprevoditi), Ljub.; — i. se, einen (genügenden) Spaziergang machen; izprehodil sem se in bilo mi je zopet dobro.
  45. izpreíti, -ídem, vb. pf. 1) anwandeln, befallen, Cig.; — 2) i. se, einen Spaziergang machen, Cig.
  46. izprejẹ̑zd, m. der Spazierritt, Jan.
  47. izprejẹ̑ža, f. der Spazierritt, Jan.
  48. izpréjti, -préjdem, vb. pf. = izpreiti: i. se, einen Spaziergang machen, jvzhŠt.
  49. izprẹ̀k, praep. c. gen. von jenseits, über — her, jenseits: izprek Krke, Z.; i. hriba, C.; (izpreko: i. hodišča, jenseits des Corridors, Levst. [Pril.]).
  50. izprekȃrjanje, n. das Zanken, C.
  51. izprekȃrjavəc, -vca, m. der Zänker, Guts., Cig.
  52. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
  53. izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).
  54. izprelẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. izprelepotičen, geschnörkelt ( stil.), Cig. (T.).
  55. izprelẹtávati, -am, vb. impf. ad izpreleteti, = izpreletati, izpreletovati, hinundherfliegen; na veliki cesti so se izpreletavali lačni vrabci, Erj. (Izb. sp.).
  56. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  57. izpreljȗb, -ljúba, adj. = preljub, (spre-) Cig., Jan., Šol.
  58. izprẹ̑ma, f. der Vorspann, Z., Levst. (Nauk).
  59. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
  60. izpremẹ̑na, f. die Verwandlung, die Veränderung, Cig., Jan.; — die Phase, Jan.
  61. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
  62. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
  63. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
  64. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
  65. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
  66. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
  67. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
  68. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
  69. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  70. izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
  71. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
  72. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
  73. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
  74. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
  75. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  76. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
  77. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  78. izpremínjav, adj. = izpreminjast, Jan., DZ.
  79. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
  80. izpreminjȃvčək, -čka, m. = izpreminavček, der Schillerfalter, Jan.
  81. izpreminjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, Cig. (T.).
  82. izpremíšljati, -am, vb. impf. ad izpremisliti, Cig.
  83. izpremišljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = premišljevati, Valj. (Rad); — 2) i. se, vb. impf. ad izpremisliti se, Z.
  84. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  85. izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.
  86. izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.
  87. izprẹ́mljati, -am, vb. impf. izpremiti, = spremljati, Trub., Levst. (Nauk).
  88. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  89. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  90. izpreobráčanje, n. das Bekehren; i. nejevernikov, die Heidenbekehrung, Cig.
  91. izpreobračȃvəc, -vca, m. der Bekehrer: i. nevernikov, der Heidenbekehrer, Cig.; — der Proselytenmacher, Jan.
  92. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  93. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  94. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
  95. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  96. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  97. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  98. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  99. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  100. izpreȗmljaj, m. lichter Zwischenraum (bei Verrückten), Cig.

   40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA