Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (41.039-41.138)

  1. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
  2. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
  3. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
  4. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
  5. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
  6. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
  7. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
  8. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
  9. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
  10. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
  11. izpodgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad izpodgrebsti, Cig.
  12. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
  13. izpodgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodgristi, izpodgrizniti.
  14. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
  15. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
  16. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
  17. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
  18. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
  19. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
  20. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
  21. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.
  22. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
  23. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
  24. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
  25. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
  26. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
  27. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
  28. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
  29. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
  30. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
  31. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
  32. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
  33. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
  34. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
  35. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
  36. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
  37. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
  38. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
  39. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
  40. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
  41. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
  42. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
  43. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
  44. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
  45. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
  46. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
  47. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
  48. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  49. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
  50. izpodotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. mit einer andern Nuth (Kimme) versehen; škaf i. = druge otore škafu vrezati, Notr.
  51. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
  52. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
  53. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
  54. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
  55. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
  56. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.
  57. izpodráščati, -am, vb. impf. ad izpodrasti.
  58. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
  59. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
  60. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
  61. izpodrę̑ja, f. die Nachzucht, Cig., C.; — i. gozda, die Aufforstung, DZ.
  62. izpodrę́janje, n. das Nachzüchten; i. gozdnega drevja, die Aufforstung, Cig.
  63. izpodrę̑jək, -jka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
  65. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
  66. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
  67. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
  68. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
  69. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
  70. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
  71. izpodrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spodrezati; i. (čebele), zeideln, Levst. (Beč.).
  72. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
  73. 1. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriniti; unten wegschieben; i. komu noge, die Beine jemandem unterschlagen, Dol.; — verdrängen.
  74. izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. ( Glas.).
  75. izpodvę̑za, f. das Schnürband, Cig.; das Strumpfband, Lašče- Erj. (Torb.); das Band unten an kurzen Hosen und an hohen Stiefeln, (izpódveza), Polj.
  76. izpodvę́zati, -žem, vb. pf. unten verbinden, unterbinden; bradavico i., die Warze abschnüren, Cig.
  77. izpodvezník, m. jermen, ki veže vožo s cepcem in ročnikom, BlKr.
  78. izpodvı̑rati, -am, vb. impf. ad izpodvreti; hinderlich sein, hindern: i. nogo, Telov.; i. odpravo kake stvari, Levst. (Pril.).
  79. izpodvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. dacijo i., den Zoll verfahren (= an der Zollstätte auf einem Nebenwege vorüberfahren), V.-Cig.
  80. izpodvŕniti, -vŕnem, vb. pf. umstürzen, Krelj; schief treten: izpodvrnjeno kopito, schiefer Huf, DZ.
  81. izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.
  82. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  83. izpǫ́jati, -am, I. vb. impf. ad izpoditi; ausweisen, ausbannen, Cig.; — II. vb. pf. i. se, aufhören brunstig zu sein, Z.; — sich abbuhlen, Cig.
  84. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  85. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  86. izpǫ̑knja, f. die Spalte, die Kluft, C.
  87. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
  88. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
  89. izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
  90. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  91. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
  92. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  93. izpȏłnək, -nka, m. die Ausfüllung, der Lückenbüßer, Jan.
  94. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  95. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
  96. izpołnjáča, f. das Gießschaff, C.
  97. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  98. izpołnjénje, n. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung.
  99. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
  100. izpològ, -lóga, m. die Aussetzung (eines Kindes), DZ.

   40.539 40.639 40.739 40.839 40.939 41.039 41.139 41.239 41.339 41.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA