Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (4.101-4.200)

  1. smrdę́r, -rja, m. etwas Stinkendes, vzhŠt.
  2. smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
  3. smrdẹ́ti, -ím, vb. impf. stinken; s. po čem, nach etwas stinken; laže, da smrdi, = er lügt, dass die Balken krachen; — delo mu smrdi, er hat keine Lust zur Arbeit; — smrdeč, stinkend.
  4. smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
  5. smrdík, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), C.
  6. smrdíka, f. der Schweinesalat (hyoseris), C.
  7. smrdílj, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Bohinj- Erj. (Rok.).
  8. smrdína, f. das Stinkaas, M.
  9. smȓdlja, f. die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig.
  10. smrdljavína, f. der Gestank, das Stinkende, vzhŠt.- C.
  11. smrdljı̑čka, f. der Storchschnabel (geranium Robertianum), Josch.
  12. smrdljíka, f. die Pistazie (pistacia terebinthus), Devin- Erj. (Torb.).
  13. smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.
  14. smrdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein stinkender Mensch; — 2) der Wiedehopf (upupa), C.; — 3) der gefleckte Schierling (conium maculatum), Cig., Jan., C., Nov., Slom., Strp.; — 4) das Petroleum: s. žgati, s smrdljivcem mazati, Notr.- DSv., KrGora.
  15. smrdljı̑vka, f. 1) ein stinkendes Weib; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) der Asand (asa foetida), Cig.
  16. smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
  17. smrdodȗška, f. neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  18. smrdoję̑rica, f. = smrdokavra, Cig., Frey. (F.).
  19. smrdokȃvra, f. der gemeine Wiedehopf (upupa epops), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Kr.
  20. smrdoústən, -stna, adj. mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  21. smrdoȗstnik, m. ein Mensch mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  22. smrdovrána, f. = smrdovranka, Cig.
  23. smrdovrȃnka, f. die Racke, die Mandelkrähe (coracias garrula), C., Z., Frey. (F.).
  24. smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
  25. smrdúha, f. ein stinkendes Weib oder Thier, Z.; — etwas Stinkendes, Nov.- C.
  26. smrdȗhar, -rja, m. = dehor, der Iltis, Z.
  27. smrdúhati, -am, vb. impf. mit Ekel beriechen, Fr.- C.
  28. smrdúlja, f. 1) die Stinkerin, Jan. (H.); — 2) = smrdlja, Z.; — 3) eine stinkende Tabakspfeife, Zv.
  29. smrẹ̑čək, -čka, m. = bor, Blc.-C.
  30. smrẹ́čica, f. dem. smreka; 1) das Fichtchen; — 2) der Tannenwedel (hippuris vulgaris), Tuš. (R.).
  31. smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
  32. smrẹčı̑nje, n. = smrečje, C.
  33. smrẹčják, m. eine Fichte mit schön emporstehenden Zweigen, Poh.
  34. smrẹ̑čje, n. coll. Fichten; der Fichtenwald; — Fichtenzweige, Fichtenäste.
  35. smrẹ́ka, f. die Fichte oder Rothtanne (abies excelsa); — smreka ni hrast = ein Weib ist kein Mann, Z.
  36. smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.
  37. smrẹ́kovəc, -vca, m. der Fichtenwald, M.
  38. smrẹ́kovina, f. das Fichtenholz; — tudi: smrẹkovína.
  39. smrẹ́kovje, n. = smrečje.
  40. smrẹkúlja, f. = slaba, nizka, v rasti zadržavana smreka, Gor.
  41. smrẹkúša, f. der Lebensbaum (thuia), Kr.- Valj. (Rad).
  42. smrína, f. = smrlina, brina, Z.
  43. smrı̑nje, n. = smrlinje, brinje, Z., KrGora- DSv.
  44. smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
  45. smŕka, f. der Rotz (eine Krankheit der Pferde), Cig.
  46. smŕkanje, n. das Rotzen.
  47. 1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
  48. 2. smȓkati, -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
  49. smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.
  50. smŕkavəc, -vca, m. 1) der Rotzkerl, der Rotzbube; — 2) das Sacktuch, Notr.- C., Gor.
  51. smŕkavka, f. das Rotzmädel, Z.
  52. smŕkavost, f. die Rotzigkeit; — konjska s., die Rotzkrankheit der Pferde, Levst. (Nauk), DZ.
  53. smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
  54. smȓkež, m. die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Cig., Jan., Frey. (F.); tudi: der Schräz (Schraizen) (acerina Schraitzer), Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  55. smȓklja, f. = smrkavka, (psovka dekletu), Jarn.
  56. smŕkljav, adj. = smrkav, Mur.
  57. smŕkljavəc, -vca, m. = smrkavec, Mur., SlGor.- C.
  58. smrkljìv, -íva, adj. = smrkav, Mur.
  59. 1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
  60. 2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
  61. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
  62. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
  63. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
  64. smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
  65. smrlı̑n, m. der Wacholder (juniperus communis), Plužna- Erj. (Torb.).
  66. smrlína, f. die Wacholderbeere, Cig., C.
  67. smrlı̑nje, n. coll. Wacholderstauden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Plužna- Erj. (Torb.).
  68. smrlínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderstrauch, Cig., C.; — 2) = brinovec, der Wacholderbrantwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  69. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
  70. smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
  71. smrtíti, -ím, vb. impf. tödten, Brkini- Erj. (Torb.).
  72. smrtljìv, -íva, adj. = smrten, tödtlich: smrtljiva bolezen, Guts. (Res.).
  73. smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča- Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  74. smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. ( t. j. žalostno), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
  75. smrtnják, m. 1) der Todtenvogel (čuk, sova), C.; — 2) der personificierte Tod, Jarn., Št.- Cig.
  76. smŕtnost, f. 1) die Tödtlichkeit, Cig.; — 2) die Sterblichkeit, Jan., nk.
  77. smrtoglȃvčək, -čka, m. dem. smrtoglavec, Jan.
  78. smrtoglȃvəc, -vca, m. der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Cig., C., Erj. (Ž.).
  79. smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
  80. smrtopìs, -písa, m. = osmrtnica, der Nekrolog, C.
  81. smrtǫ̑vnica, f. = osmrtnica, der Nekrolog, Navr. (Let.).
  82. smȗč, m. = smoj 2) ( nam. hs. smudj), Jan., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  83. smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Kras- Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
  84. smúčati, -ím, vb. impf. dahin gleiten, C.; sani smučijo po snegu, LjZv.; — durch die Luft sausen, Savinska dol.; goreči metli enak skozi zrak smuči, Pjk. (Črt.); — eilen, rennen, Mur., C.
  85. smúče, f. pl. = smuči, ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Dol.
  86. smučíce, f. pl. = smučke, M.
  87. smȗčkati, -am, vb. impf. = smukati, Hal.- C.
  88. smȗčke, f. pl. dem. smuči; der Rennschlitten, Cig.
  89. smudíka, f. die Binse, C.
  90. smȗdje, n. coll. 1) Binsen, C.; v močvari raste trstje, šarje i smudje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Reisig dürrer Äste, bes. Zweigchen vom Nadelholz, vzhŠt.- C.; — das Anschwemmicht (von Gras und Holz), Ščav.- C.; — = rabudje, grobes Gras, Gestrüpp, Ščav.- C.
  91. smȗdovəc, -vca, m. = die Binse, ogr.- C.
  92. smug, m. neka riba: der Schiel, Blc.-C.; — pogl. smoj 2).
  93. smúga, f. 1) der Strich, Guts., Mur., V.-Cig., Mik.; — 2) die Streiche, Jan.
  94. smugȃłnik, m. das Streichholz, Jan.; — das Lineal, Mur., Cig.
  95. smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec- C.; — 3) liniieren, C.
  96. smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
  97. smùk, interj. husch! smuk v luknjo! smuk črez hrib!
  98. smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
  99. smúkalica, f. 1) die Schleifbahn, Jan.; — 2) der Heidelbeerkamm, Cig.; — 3) die Feuerunke (bombinator igneus), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  100. smukȃłnica, f. s. za turščico, die Maisriffelmaschine, Nov.- C.; s. za konoplje, die Reißbank, Cig.

   3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA