Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.939-41.038)

  1. izpəhávati, -am, vb. impf. ad izpehniti, Danj.- Valj. (Rad); i. se, ausschlagen: v gobcu se izpehavajo mehurci, Levst. (Nauk).
  2. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
  3. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  4. izpeljȃnje, n. die Ausführung, Mur.
  5. izpeljȃtəv, -tve, f. die Ausführung, Jan.
  6. izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.
  7. izpeljȃva, f. 1) = izvoz, die Ausfuhr, Cig., C.; — 2) die Ableitung, die Deduction, Cig., Jan., nk.; — 3) die Ausführung, die Durchführung, Cig., Jan., C., nk.
  8. izpeljávati, -am, vb. impf. ad izpeljati, Cig.; 1) herausführen, herausfahren: i. drva po grdem kolovozniku, Levst. (Zb. sp.); i. ptičke, Z.; — 2) ableiten: besede i., Cig., nk.
  9. izpeljávən, -vna, adj. 1) ausführbar, Cig., C.; — 2) izpeljȃvni, Durchführungs-, Jan. (H.).
  10. izpeljevȃnje, n. 1) das Ausführen, M.; — 2) die Ableitung, die Deducierung, Cig.
  11. izpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpeljati; 1) herausführen; starka mladiče izpeljuje, lockt die Vöglein zum Ausfliegen, Z.; — zu entlocken suchen, iz koga kaj i., Z.; — ableiten, folgern, Cig., Jan.; besede i., nk.; — 2) ausführen, vollführen, vollbringen.
  12. izpeljevȃvəc, -vca, m. der Vollstrecker, Jan.
  13. izpeljìv, -íva, adj. = izpeljaven 1), ausführbar, Jan., nk.
  14. izpẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, C.
  15. izperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern (o lesu, platnu), Z.
  16. izpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aussingen: i. pesem; — 2) i. se, durch Singen erschöpfen, Cig.
  17. izpháti, -phȃm, vb. pf. 1) ausstoßen; — 2) abstampfen; durch Stampfen abnützen, Cig.
  18. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
  19. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
  20. izpíjati, -am, vb. impf. ad izpiti; 1) austrinken, Cig.; — 2) i. se, sich durch Trinken zu Grunde richten: izpija in izžira se, Cig.
  21. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
  22. izpípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
  23. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  24. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
  25. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
  26. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
  27. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  28. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
  29. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
  30. izpı̑š, m. der Ausschlag, vzhŠt.- C.; — der Scorbut, C.
  31. izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; — hs.
  32. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
  33. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
  34. izpitávanje, n. das Ausfragen, ogr.- Valj. (Rad).
  35. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
  36. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
  37. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
  38. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
  39. izpitnína, f. die Prüfungstaxe, Jan. (H.); — prim. izpit.
  40. izpitováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. izpitati; ausforschen, Mur.
  41. izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
  42. izplȃča, f. die Auszahlung, Z.; za (na) izplačo nakazati, flüssig machen, DZ.
  43. izpláčanje, n. die Auszahlung.
  44. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
  45. izplačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig., DZ.; deželna i., das Landeszahlamt, DZ.
  46. izplačevȃnje, n. das Auszahlen, das Bezahlen.
  47. izplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izplačati; auszahlen; — i. delavce ob sobotah; — i. se, sich rentieren; to delo se izplačuje, man findet seine Rechnung bei dieser Arbeit, Cig.
  48. izplačevȃvəc, -vca, m. der Zahlmeister, Cig., Jan.
  49. izplačı̑łnica, f. der Zahlungsbogen, Jan. (H.).
  50. izplačílọ, n. die Ausbezahlung, Cig., Jan.
  51. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  52. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  53. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
  54. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
  55. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
  56. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  57. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
  58. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
  59. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
  60. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
  61. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  62. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.
  63. izpléčiti, -im, vb. pf. i. se, sich das Achselbein verrenken, Cig.; i. si roko, Svet. (Rok.).
  64. izplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad izplesti.
  65. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
  66. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
  67. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
  68. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
  69. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
  70. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
  71. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
  72. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  73. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
  74. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
  75. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
  76. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
  77. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
  78. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
  79. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
  80. izpočitávanje, n. das Vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad).
  81. izpočitováti, -ȗjem, vb. impf. = izpočitavati, Vorwürfe machen, (spo-) SlN.
  82. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
  83. izpodbȃda, f. die Anspornung, Cig., Jan., C.
  84. izpodbȃdanje, n. das Anspornen, die Anreizung, Cig., nk.
  85. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
  86. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
  87. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
  88. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
  89. izpodbȃdoma, adv. spornstreichs, M.
  90. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
  91. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
  92. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
  93. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
  94. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
  95. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
  96. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
  97. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
  98. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
  99. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
  100. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.

   40.439 40.539 40.639 40.739 40.839 40.939 41.039 41.139 41.239 41.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA