Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.901-41.000)

  1. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
  2. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
  3. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  4. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  5. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  6. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
  7. izotljȃva, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
  8. izpáčiti, -im, vb. pf. = spačiti, Cig. (T.), Dalm.; i. se = v nasprotno se izpreobrniti, Mik.; — prim. izpaka.
  9. izpàd, -páda, m. der Ausfall ( z. B. des Getreides aus den Aehren), Cig., Jan.
  10. izpádanje, n. das Herausfallen, M.
  11. izpádati, -pȃdam, vb. impf. ad izpasti; herausfallen, ausfallen; lasje mu izpadajo, die Haare gehen ihm aus, Jurč.
  12. izpȃdək, -dka, m. der Ausfall ( z. B. der Consonanten), Cig. (T.).
  13. izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
  14. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
  15. izpȃhavəc, * -vca, m. der Bestoßhobel, (spah-) Cig., Valj. (Rad); — prim. spehałnik.
  16. izpȃhək, -hka, m., pl. izpahki, der Ausschlag, Jan.
  17. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
  18. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
  19. izpakóta, f. = spakota, die Missgeburt, Štrek.
  20. izpakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakudrati, Cig. (T.).
  21. izpáliti, -im, vb. pf. aussengen, ausfeuern: sod i., Cig.
  22. izpámetiti, -im, vb. pf. klug machen, Z.; i. se, klug werden, Z.; sich eines bessern besinnen, Let.
  23. izpámetovati, -ujem, vb. pf. = spametovati, Z.
  24. izpȃra, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.).
  25. izpȃrati, -am, vb. pf. durch Auftrennen herausbekommen, austrennen, Cig.
  26. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
  27. izpȃrica, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.), DZ.
  28. izparı̑łnica, f. das Abdampfgefäß, Cig. (T.).
  29. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
  30. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
  31. izpȃša, f. na izpaši so njive, katere lahko popasejo, (der Beschädigung durch Abweiden ausgesetzt), C.; — glede pisave izp- ( nam. sp-), prim. stsl. ispasti nivą, hs. ispaša = paša.
  32. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
  33. izpašı̑nec, -nca, m. = izpašnik, C., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  34. izpȃšnik, m. die Trift, der Weideplatz, die Hutweide; glede pisave izp- ( nam. navadno sp-) prim. izpaša.
  35. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
  36. izpečáti, -ȃm, vb. pf. = spečati: i. blago, anbringen, Cig., nk.
  37. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
  38. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
  39. izpəhávati, -am, vb. impf. ad izpehniti, Danj.- Valj. (Rad); i. se, ausschlagen: v gobcu se izpehavajo mehurci, Levst. (Nauk).
  40. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
  41. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  42. izpeljȃnje, n. die Ausführung, Mur.
  43. izpeljȃtəv, -tve, f. die Ausführung, Jan.
  44. izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.
  45. izpeljȃva, f. 1) = izvoz, die Ausfuhr, Cig., C.; — 2) die Ableitung, die Deduction, Cig., Jan., nk.; — 3) die Ausführung, die Durchführung, Cig., Jan., C., nk.
  46. izpeljávati, -am, vb. impf. ad izpeljati, Cig.; 1) herausführen, herausfahren: i. drva po grdem kolovozniku, Levst. (Zb. sp.); i. ptičke, Z.; — 2) ableiten: besede i., Cig., nk.
  47. izpeljávən, -vna, adj. 1) ausführbar, Cig., C.; — 2) izpeljȃvni, Durchführungs-, Jan. (H.).
  48. izpeljevȃnje, n. 1) das Ausführen, M.; — 2) die Ableitung, die Deducierung, Cig.
  49. izpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpeljati; 1) herausführen; starka mladiče izpeljuje, lockt die Vöglein zum Ausfliegen, Z.; — zu entlocken suchen, iz koga kaj i., Z.; — ableiten, folgern, Cig., Jan.; besede i., nk.; — 2) ausführen, vollführen, vollbringen.
  50. izpeljevȃvəc, -vca, m. der Vollstrecker, Jan.
  51. izpeljìv, -íva, adj. = izpeljaven 1), ausführbar, Jan., nk.
  52. izpẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, C.
  53. izperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern (o lesu, platnu), Z.
  54. izpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aussingen: i. pesem; — 2) i. se, durch Singen erschöpfen, Cig.
  55. izpháti, -phȃm, vb. pf. 1) ausstoßen; — 2) abstampfen; durch Stampfen abnützen, Cig.
  56. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
  57. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
  58. izpíjati, -am, vb. impf. ad izpiti; 1) austrinken, Cig.; — 2) i. se, sich durch Trinken zu Grunde richten: izpija in izžira se, Cig.
  59. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
  60. izpípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
  61. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  62. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
  63. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
  64. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
  65. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  66. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
  67. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
  68. izpı̑š, m. der Ausschlag, vzhŠt.- C.; — der Scorbut, C.
  69. izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; — hs.
  70. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
  71. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
  72. izpitávanje, n. das Ausfragen, ogr.- Valj. (Rad).
  73. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
  74. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
  75. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
  76. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
  77. izpitnína, f. die Prüfungstaxe, Jan. (H.); — prim. izpit.
  78. izpitováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. izpitati; ausforschen, Mur.
  79. izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
  80. izplȃča, f. die Auszahlung, Z.; za (na) izplačo nakazati, flüssig machen, DZ.
  81. izpláčanje, n. die Auszahlung.
  82. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
  83. izplačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig., DZ.; deželna i., das Landeszahlamt, DZ.
  84. izplačevȃnje, n. das Auszahlen, das Bezahlen.
  85. izplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izplačati; auszahlen; — i. delavce ob sobotah; — i. se, sich rentieren; to delo se izplačuje, man findet seine Rechnung bei dieser Arbeit, Cig.
  86. izplačevȃvəc, -vca, m. der Zahlmeister, Cig., Jan.
  87. izplačı̑łnica, f. der Zahlungsbogen, Jan. (H.).
  88. izplačílọ, n. die Ausbezahlung, Cig., Jan.
  89. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  90. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  91. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
  92. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
  93. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
  94. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  95. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
  96. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
  97. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
  98. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
  99. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  100. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.

   40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA