Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.839-40.938)

  1. iznevę̑rje, n. die Abtrünnigkeit: V izneverje kmeta mami, Levst. (Zb. sp.).
  2. iznevę́rjenik, m. der untreu geworden ist, C.
  3. izneverljìv, -íva, adj. zur Untreu verleitend, verführerisch, C.
  4. iznevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen: iznevoljen, entrüstet, Bleiw. ( Let.).
  5. iznẹ̑ženəc, -nca, m. der Verzärtelte, das Zärtelkind, (zn-) Ravn.- Cig.
  6. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
  7. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
  8. izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.
  9. 1. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. sprießend herauskommen, entsprießen, Cig., Jan.
  10. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
  11. iznı̑ma, f. die Ausnahme, DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  12. iznı̑manje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.- Valj. (Rad).
  13. iznı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; ausnehmen, DZ.; iznimajoč vzrok, ein Ausnahmsgrund, Levst. (Pril.).
  14. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
  15. iznı̑mka, f. die Ausnahme, h. t.- Cig. (T.), nk.
  16. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
  17. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
  18. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
  19. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  20. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
  21. iznǫ̑vičən, -čna, adj. neu: bati se je iznovičnih vstaj, SlN.
  22. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
  23. izobāra, f. črta enakega zračnega tlaka, die Isobare, Jes.
  24. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
  25. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
  26. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
  27. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  28. izobı̑lje, n. der Ueberfluss, Cig. (T.).
  29. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
  30. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
  31. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
  32. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
  33. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  34. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  35. izobraževáłən, -łna, adj. bildend, Bildungs-, nk.; izobraževalni zavodi, die Bildungsanstalten, nk.
  36. izobraževalíšče, n. die Bildungsanstalt, Jan.; i. za učitelje, učiteljice, die Lehrer-, Lehrerinnenbildungsanstalt, DZ.
  37. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
  38. izobraževȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig., Jan., nk.
  39. izobraževáti, -žȗjem, vb. impf. ad izobraziti; 1) bilden, formen, Cig., Jan.; — 2) geistig ausbilden, Cig., Jan., nk.
  40. izočítati, -ı̑tam, vb. pf. = objaviti, Vod. (Izb. sp.).
  41. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  42. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
  43. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
  44. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
  45. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  46. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
  47. izok, m. die Cicade, Jurč. (Tug.); — stsl.
  48. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
  49. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
  50. izokrǫ́gljenje, n. die Abrundung: i. svot, DZ.
  51. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
  52. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
  53. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
  54. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
  55. izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
  56. izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
  57. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
  58. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
  59. īzop, m. neka rastlina: der Ysop (hyssopus).
  60. izopačevȃnje, n. die Verfälschung, Cig. (T.), DZ.; i. javnih kreditnih listov, DZ.
  61. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
  62. izopȃka, f. die Fälschung, DZ.
  63. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
  64. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
  65. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  66. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  67. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  68. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
  69. izotljȃva, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
  70. izpáčiti, -im, vb. pf. = spačiti, Cig. (T.), Dalm.; i. se = v nasprotno se izpreobrniti, Mik.; — prim. izpaka.
  71. izpàd, -páda, m. der Ausfall ( z. B. des Getreides aus den Aehren), Cig., Jan.
  72. izpádanje, n. das Herausfallen, M.
  73. izpádati, -pȃdam, vb. impf. ad izpasti; herausfallen, ausfallen; lasje mu izpadajo, die Haare gehen ihm aus, Jurč.
  74. izpȃdək, -dka, m. der Ausfall ( z. B. der Consonanten), Cig. (T.).
  75. izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
  76. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
  77. izpȃhavəc, * -vca, m. der Bestoßhobel, (spah-) Cig., Valj. (Rad); — prim. spehałnik.
  78. izpȃhək, -hka, m., pl. izpahki, der Ausschlag, Jan.
  79. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
  80. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
  81. izpakóta, f. = spakota, die Missgeburt, Štrek.
  82. izpakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakudrati, Cig. (T.).
  83. izpáliti, -im, vb. pf. aussengen, ausfeuern: sod i., Cig.
  84. izpámetiti, -im, vb. pf. klug machen, Z.; i. se, klug werden, Z.; sich eines bessern besinnen, Let.
  85. izpámetovati, -ujem, vb. pf. = spametovati, Z.
  86. izpȃra, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.).
  87. izpȃrati, -am, vb. pf. durch Auftrennen herausbekommen, austrennen, Cig.
  88. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
  89. izpȃrica, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.), DZ.
  90. izparı̑łnica, f. das Abdampfgefäß, Cig. (T.).
  91. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
  92. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
  93. izpȃša, f. na izpaši so njive, katere lahko popasejo, (der Beschädigung durch Abweiden ausgesetzt), C.; — glede pisave izp- ( nam. sp-), prim. stsl. ispasti nivą, hs. ispaša = paša.
  94. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
  95. izpašı̑nec, -nca, m. = izpašnik, C., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  96. izpȃšnik, m. die Trift, der Weideplatz, die Hutweide; glede pisave izp- ( nam. navadno sp-) prim. izpaša.
  97. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
  98. izpečáti, -ȃm, vb. pf. = spečati: i. blago, anbringen, Cig., nk.
  99. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
  100. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.

   40.339 40.439 40.539 40.639 40.739 40.839 40.939 41.039 41.139 41.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA