Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.801-40.900)

  1. izmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. 1) durch Beten erlangen, erflehen, erbeten; i. komu blagoslov iz nebes, Cig.; — 2) mit dem Beten fertig werden, ausbeten; še enega očenaša nisem mogla i.
  2. izmȏłža, f. 1) das Abmelken, C.; — die Erschöpfung des Bodens, Cig.; — 2) die Emulsion ( chem.), Cig. (T.).
  3. izmotáti, -ȃm, vb. pf. 1) herauswinden, loswickeln; i. se, sich herauswinden, sich loswickeln; sich herausarbeiten; i. se iz pravde, Z.; — sich entspinnen, sich entwickeln: vojska se bo izmotala iz tega, Cig.; — 2) mit dem Haspeln fertig werden, ausspulen.
  4. izmotávanje, n. das Loswinden, das Loswickeln.
  5. izmotávati, -am, vb. impf. ad izmotati; loswinden, loswickeln.
  6. izmọ̑zgati, -am, vb. pf. entmarken, Št., BlKr.- M.; — ausmergeln, C.
  7. izmráziti, -mrȃzim, vb. pf. auskälten, Cig.
  8. izmȓcati, -am, vb. pf. auszehren, ausmergeln: i. se, C.
  9. izmrcváriti, -ȃrim, vb. pf. durch Misshandlung entkräften, Z.
  10. izmŕdanica, f. izmrdana ženska, SlGor.- C.
  11. izmŕdati, * -mȓdam, vb. pf. durch Unzucht schwächen, C.
  12. izmrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. = odmreti, pomreti, aussterben, Cig. (T.), C., nk.
  13. izmrmráti, -ȃm, vb. pf. 1) ermurren, Cig.; — 2) mit dem Brummen fertig werden, ausbrummen.
  14. izmrtváčiti, -ȃčim, vb. pf. abtödten, Jan. (H.); i. svoje želje, Z.
  15. izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.
  16. izmúljati, -am, vb. impf. ad izmuliti; ausraufen, ausgrasen, Cig.
  17. izmȗngati, -am, vb. pf. ausmangen: i. perilo, Dol., Gor., Tolm.; — prim. izmongati.
  18. izmȗzək, -zka, m. die Entgleitung, C.; ti izmuzki, ti izpolzki nature iz svojih modrih tečajev, Ravn.
  19. izmúzniti, -mȗznem, vb. pf. 1) die Rinde abstreifen, entrinden, C.; mladico, vejico i., Dict.; — 2) schnipfen, entwenden, Cig.; — 3) i. se, entgleiten, entschlüpfen; — sich wegstehlen: i. se iz hiše, C.; sich entziehen: i. se iz svoje dolžnosti, Jap.- C.; — 4) intr. entschlüpfen: iz rok mi izmuzne kaj, C., jvzhŠt.
  20. iznajdljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  21. iznájti, -nájdem, vb. pf. 1) ausfindig machen, Cig., Jan.; erfinden, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) i. se v čem, sich zurecht finden, sich orientieren, Cig. (T.); sich auskennen, Cig.; — iznajden, klug, gescheit, Cig., Jan., Gor., Savinska dol.; iznajdeni in premeteni, Jap. (Prid.); Prelepa 'znajdena mladenka, Npes.-K.
  22. iznaroditi, -im, vb. pf. (narejeno po nem. glagolu: entnationalisieren, Nov., Let.).
  23. iznȃšanje, n. das Heraustragen, Cig.
  24. iznȃšati, -am, vb. impf. ad iznesti; 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; — 2) = raznašati, verleumden, M.; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Cig., Jan., Cig. (T.); prim. iznesti 3).
  25. iznášləc, -šləca, (-šəłca), m. der Erfinder, Šol., Bes.
  26. iznebȃva, f. das Loswerden, die Befreiung, C.; — prim. iznebiti se.
  27. iznebı̑tək, -tka, m. der Abortus, C.
  28. iznebı̑tnica, f. ein Weib, das abortiert hat, C.
  29. iznemȃgati, -am, vb. impf. ad iznemoči; schwach werden, erliegen, Cig., Vrt.; Turku iznemaga upehani kristjan, Levst. (Zb. sp.).
  30. iznẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; herausnehmen: bratu troho i., Krelj; i. komu oči, Vrt.
  31. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
  32. iznenȃdba, f. die Ueberraschung, Cig. (T.).
  33. iznenádən, -dna, adj. unerwartet, Jan.; iznenadna novica, Jurč.; — aus dem Stegreif, Cig. (T.).
  34. iznenáditi, -nȃdim, vb. pf. überraschen, Cig. (T.), nk.
  35. iznenádjenje, n. die Ueberraschung, nk.
  36. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
  37. iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.
  38. iznevę́rjati, -am, vb. impf. ad izneveriti; i. se, abtrünnig werden: izneverjali so se mu prijatelji in znanci, Navr. (Kop. sp.).
  39. iznevę̑rje, n. die Abtrünnigkeit: V izneverje kmeta mami, Levst. (Zb. sp.).
  40. iznevę́rjenik, m. der untreu geworden ist, C.
  41. izneverljìv, -íva, adj. zur Untreu verleitend, verführerisch, C.
  42. iznevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen: iznevoljen, entrüstet, Bleiw. ( Let.).
  43. iznẹ̑ženəc, -nca, m. der Verzärtelte, das Zärtelkind, (zn-) Ravn.- Cig.
  44. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
  45. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
  46. izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.
  47. 1. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. sprießend herauskommen, entsprießen, Cig., Jan.
  48. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
  49. iznı̑ma, f. die Ausnahme, DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  50. iznı̑manje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.- Valj. (Rad).
  51. iznı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; ausnehmen, DZ.; iznimajoč vzrok, ein Ausnahmsgrund, Levst. (Pril.).
  52. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
  53. iznı̑mka, f. die Ausnahme, h. t.- Cig. (T.), nk.
  54. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
  55. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
  56. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
  57. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  58. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
  59. iznǫ̑vičən, -čna, adj. neu: bati se je iznovičnih vstaj, SlN.
  60. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
  61. izobāra, f. črta enakega zračnega tlaka, die Isobare, Jes.
  62. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
  63. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
  64. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
  65. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  66. izobı̑lje, n. der Ueberfluss, Cig. (T.).
  67. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
  68. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
  69. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
  70. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
  71. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  72. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  73. izobraževáłən, -łna, adj. bildend, Bildungs-, nk.; izobraževalni zavodi, die Bildungsanstalten, nk.
  74. izobraževalíšče, n. die Bildungsanstalt, Jan.; i. za učitelje, učiteljice, die Lehrer-, Lehrerinnenbildungsanstalt, DZ.
  75. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
  76. izobraževȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig., Jan., nk.
  77. izobraževáti, -žȗjem, vb. impf. ad izobraziti; 1) bilden, formen, Cig., Jan.; — 2) geistig ausbilden, Cig., Jan., nk.
  78. izočítati, -ı̑tam, vb. pf. = objaviti, Vod. (Izb. sp.).
  79. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  80. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
  81. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
  82. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
  83. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  84. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
  85. izok, m. die Cicade, Jurč. (Tug.); — stsl.
  86. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
  87. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
  88. izokrǫ́gljenje, n. die Abrundung: i. svot, DZ.
  89. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
  90. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
  91. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
  92. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
  93. izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
  94. izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
  95. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
  96. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
  97. īzop, m. neka rastlina: der Ysop (hyssopus).
  98. izopačevȃnje, n. die Verfälschung, Cig. (T.), DZ.; i. javnih kreditnih listov, DZ.
  99. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
  100. izopȃka, f. die Fälschung, DZ.

   40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA