Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.701-40.800)

  1. izlúščiti, -im, vb. pf. aushülsen; jedrce i., auskernen, Cig.; i. koruzo, Pjk. (Črt.); losgelöst: izluščeni kristali, lose Krystalle, Cig. (T.).
  2. izlúženəc, -nca, m. die ausgelaugte Asche, Cig., Nov.
  3. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
  4. izmȃgati, -am, vb. impf. ad izmoči; i. komu kaj, jemandem etwas auswirken, Cig.
  5. izmagováti, -ȗjem, vb. impf. auswirken, Cig.
  6. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
  7. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  8. izmȃlati, -am, vb. pf. ausmalen; — i. sobo; mit Farben abbilden, Cig.
  9. izmáljati, -am, vb. pf. = razmaljati, kleinweise austheilen: kruh med otroke i., Cig., M.; — durch kleine Ausgaben verthun, verspellen: svoj denar i., Cig.
  10. izmámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herauslocken, erschwindeln: i. iz koga kaj, Cig., Jan.; izmamil je iz njega marsikatero skrivnost, Cv.; tudi: i. koga za kaj, Cig.
  11. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
  12. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
  13. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
  14. izmanjšílọ, n. die Verminderung: i. dohodkov, Levst. (Pril.).
  15. izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
  16. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  17. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
  18. izmázati, -mȃžem, vb. pf. durch Schmieren, Salben verbrauchen, Cig.
  19. izmȃzək, -zka, m. der Rest eines Schmiermittels (eines Fettes, einer Salbe), Lašče- Erj. (Torb.); — = izvržek, der Abschaum, Cig.
  20. izmę́cati, -mę̑cam, vb. pf. abzwingen, entpressen: i. komu kaj, Cig.
  21. izmẹ̑čək, -čka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf; i. tega sveta, Pohl.- Valj. (Rad).
  22. izmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, i. se, weich werden, Cig.
  23. izmečkáti, * -ȃm, vb. pf. durch Quetschen etwas herausbringen, ausquetschen, Cig.
  24. izmèd, praep. c. gen. zwischen (zwei oder mehreren Dingen), mitten aus (einer Menge) hervor; popeljem Izraelce izmed njih, Ravn.- Mik.; eden izmed vas, einer aus eurer Mitte; najstarši izmed bratov, der Aelteste unter den Brüdern.
  25. izmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. = zmedleti, mager, schwach werden, Z.; žito na polju je izmedlelo, Z.
  26. izməglíca, f. der Nebelregen, Cig. (T.), C.; — hs.
  27. izmehčáti, -ȃm, vb. pf. = zmehčati, Z.; — i. se, durch Abliegen weich werden: hruške so se izmehčale, jvzhŠt.
  28. 1. izmeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufhören zu meckern, ausmeckern, Cig.
  29. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
  30. izmẹ̑mba, f. der Austausch: i. izrecil, der Austausch der Erklärungen, DZ.
  31. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
  32. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
  33. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  34. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  35. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  36. izmẹ́ničən, -čna, adj. izmẹ̑nični kot, der Wechselwinkel ( math.), Tuš.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  37. izmenı̑t, adj. Wechsel-, i. kot, ein Wechselwinkel, izmenite rime, Wechselreime, h. t.- Cig. (T.); izmenito, abwechselnd, SlN.; — hs.
  38. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.
  39. izmẹ́niti, * -im, vb. pf. 1) auswechseln, Mur., Jan.; verwechseln, Cig. (T.); — ablösen: nova straža staro izmeni, Navr. (Let.); — 2) i. se, sich ändern, Mur.; Izmene se kače v zvezdice, Npes.- Kres; — ausarten, Cig.
  40. izmẹ̑nja, f. der Austausch, die Auswechslung, Mur., Cig., Jan., DZ.; i. knjig, Cig.; i. straže, die Ablösung der Wache, Cig.
  41. izmẹnjalíšče, n. der Auswechslungsort, DZ.
  42. izmẹ́njati, -am, I. vb. pf. auswechseln, austauschen; i. denar, i. klobuk; i. stražo, ablösen, Cig.; — II. vb. impf. ad izmeniti, = izmenjavati, Mur.
  43. izmẹnjȃva, f. die Auswechslung, Jan.
  44. izmẹnję́nik, m. 1) der Wechselbalg, Cig.; — 2) der Zwitter, Poh.
  45. izmẹnjevȃnje, n. das Auswechseln, das Austauschen.
  46. izmẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izmenjati, izmeniti; auswechseln, austauschen.
  47. izmẹnljìv, -íva, adj. auswechselbar, Jan. (H.).
  48. izmẹ̑noma, adv. abwechselnd: vstajal je in pletel koš, potem spet molil, in tako dalje izmenoma, Cv.
  49. izmę̑ra, f. die Ausmessung, die Abmessung, das Ausmaß, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; izmera učnine, DZ.; izmere, Vermessungen, DZkr.
  50. izmę́rən, -rna, adj. ermesslich, messbar, Jan., Cig. (T.).
  51. izmerílọ, n. das Ausmaß, Levst. (Pril.).
  52. izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).
  53. izmerı̑tva, f. die Abmessung, DZ.
  54. izmę́rjanje, n. die Ausmessung, die Vermessung(en), Cig.
  55. izmę́rjati, -am, vb. impf. ad izmeriti; ausmessen, vermessen.
  56. izmę́rjenje, n. die Ausmessung.
  57. izmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) ermäkeln, ausmäkeln; — 2) aufhören zu mäkeln, Z.
  58. izmèt, -mę́ta, m. das Ausgeworfene, der Auswurf ( z. B. einer Mine), Cig.; — das Verworfene, der Abschaum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  59. izmẹtálọ, n. = iztrebilo, das Ausführungsorgan ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  60. izmetanína, f. das Strandgut, Jan.
  61. izmẹ́tanje, n. 1) das Hinauskehren; — 2) das Auskehren, das Ausfegen.
  62. 1. izmétati, -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno- Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
  63. 2. izmẹ́tati, * -am, vb. impf. ad izmesti; herausfegen, ausfegen.
  64. izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.- C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
  65. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
  66. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  67. izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.
  68. izmetína, f. = 2. izmetek, das Kehricht, Z.
  69. izmetljaj, m. das Geschwür, Z., Notr.
  70. izmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči, auswerfen; ausschießen, ausmerzen, Cig.
  71. izməzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Cig.
  72. izmíkanje, n. 1) das Ausreißen; — 2) das Entrücken; — das Entwenden; — prim. izmikati.
  73. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
  74. izmikljìv, -íva, adj. ausweichend: i. odgovor, nk.
  75. izmíljanje, n. die Erosion, Cig. (T.).
  76. izmírati, * -ı̑ram, vb. impf. ad izmreti; im Aussterben begriffen sein, aussterben, Cig. (T.), nk.
  77. izmišljálọ, n. der Spintisierer ( zaničlj.), Cig. (T.); — hs.
  78. izmíšljanje, n. das Ersinnen, das Erdichten; i. besed, Cig.
  79. izmíšljati, -am, vb. impf. ad izmisliti; ersinnen, erdichten, erfinden.
  80. izmišljȃva, f. die Erdichtung, Cig., C.; nedolžne izmišljave, Levst. (Zb. sp.).
  81. izmišljȃvəc, -vca, m. der Erdichter, der Ersinner, Meg., Cig., C.
  82. izmíšljenica, f. das Hirngespinnst, die Chimäre, Cig. (T.).
  83. izmíšljenka, f. ein ersonnenes Wort, nk.; eine erdichtete Erzählung, Bes.
  84. izmišljevȃnje, n. das Ersinnen, das Erdichten, das Erfinden.
  85. izmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. aussinnen, ersinnen, erdichten, erfinden; kaj si vse izmišljujejo ljudje!
  86. izmišljevȃvəc, -vca, m. der Ersinner, der Erdichter.
  87. izmišljevȃvka, f. die Ersinnerin, die Erdichterin.
  88. izmišljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan.
  89. izmišljotina, f. = izmišljava, Cig. (T.), nk.; — hs.
  90. izmíti, -mı̑jem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. maroge; — 2) auswaschen; i. sod, rane.
  91. izmívanje, n. 1) das Wegwaschen; — 2) das Auswaschen.
  92. izmívati, -am, vb. impf. ad izmiti; 1) wegwaschen; — 2) auswaschen.
  93. izmı̑vək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.
  94. izmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durch Mahlen herausbringen, ausmahlen: preveč i. žito, Cig., Z.; — 2) mit dem Mahlen fertig werden.
  95. izmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) heraushelfen: i. koga iz —, C.; — 2) auswirken: i. komu kaj, Cig.
  96. izmóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. auswässern, ausbeizen (und dadurch Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  97. izmodríti, -ím, vb. pf. klug machen; to ga bo izmodrilo; i. se, klug werden, jvzhŠt.
  98. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
  99. izmòł, -móla, m. izmoli, Erosionsthäler, Cig. (T.); — češ.
  100. izmolẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch zudringliches Bitten erlangen, erbetteln.

   40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA