Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.639-40.738)

  1. izlèt, -lę́ta, m. der Ausflug (das Ausfliegen der Vögel), Cig.; — der Ausflug, die Partie, der Excurs, Jan., nk.
  2. izlẹ́tanje, n. das Ausfliegen.
  3. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.
  4. izlẹtávati, -am, vb. impf. hervor-, herauszufliegen pflegen, C.
  5. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
  6. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
  7. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
  8. izlę̑ž, m. das Gebrüte, Cig.
  9. izlę̑žba, f. die Ausbrütung, C.
  10. izležè, -ę́ta, m. uneheliches Kind, Cig.
  11. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
  12. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
  13. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
  14. izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.
  15. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
  16. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
  17. izliják, m. die Gosse, jvzhŠt.
  18. izlı̑k, m. na izlik, zum Schein, Jan., Mik.
  19. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.
  20. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
  21. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  22. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
  23. izlítje, n. das Ausgießen, der Ausguss.
  24. izlı̑v, m. 1) der Erguss, Cig., Jan.; — 2) die Mündung eines Flusses, Cig., Jan., nk.; i. reke; — der Einfluss ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; — jetrni i., der Lebergang, Cig.
  25. izlivalíšče, n. die Ausgussstätte, Mur.
  26. izlivȃłnik, m. der Ausguss, die Gosse ( z. B. in der Küche), Savinska dol.
  27. izlívanje, n. das Ausgießen, die Ergießung.
  28. izlívati, -am, vb. impf. ad izliti; 1) ausgießen, weggießen; vodo iz škafa i.; i. se, sich ergießen, münden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (unwillkürlich) vergießen, verschütten, Cig.; kaj tako izlivaš! lepo nesi posodo! — i. se, austreten (o rekah), Cig.
  29. izlı̑vən, -vna, adj. Mündungs-: izlivno jezero, Jes.
  30. izlı̑vnjak, m. der Ausguss, die Gosse, C.
  31. izlízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken herausbringen, herauslecken; med i. iz skodelice; — i. se, sich heilen, genesen; sich herausarbeiten, sich durchschmiegen; — 2) zerlecken, Cig.; — abwetzen, abnützen; izlizan denar, izlizano sukno, Cig.; i. se, sich abwetzen, sich abnützen; lemeži se v peskasti prsti zelo izližejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) i. kaj iz koga, jemandem etwas abschmeicheln, Cig.
  32. izlı̑zək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme- Erj. (Torb.).
  33. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
  34. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).
  35. izlǫ̑čba, f. die Ausscheidung, Cig.; — die Ausnahme, Cig.
  36. izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
  37. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
  38. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
  39. izločevȃnje, n. die Absonderung (i. pota, sline itd.), Cig. (T.).
  40. izločeváti, -ȗjem, vb. impf. = izločati; ausscheiden, absondern, Cig. (T.), nk.; — ausschließen, fern halten, Cig. (T.), Nov.- C.
  41. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
  42. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
  43. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
  44. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
  45. izločljìv, -íva, adj. ausschließlich, Cig. (T.), ZgD., DZ.
  46. izlòg, -lǫ́ga, m. die Geschichte ("historia"), Alas.
  47. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
  48. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
  49. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
  50. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
  51. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
  52. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
  53. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
  54. izlǫ̑žba, f. = razstava, die Ausstellung, Jan., nk.; — hs.
  55. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  56. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  57. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
  58. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
  59. izlúčati, -am, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden: vse kamenje i., alle Steine geworfen haben; = i. se, sich verwerfen, Cig.
  60. izlúditi, -im, vb. pf. verlocken, verführen: ženske so me izludile, Fr.- C., jvzhŠt.
  61. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
  62. izlúpiti, -im, vb. pf. ausschälen.
  63. izlúščiti, -im, vb. pf. aushülsen; jedrce i., auskernen, Cig.; i. koruzo, Pjk. (Črt.); losgelöst: izluščeni kristali, lose Krystalle, Cig. (T.).
  64. izlúženəc, -nca, m. die ausgelaugte Asche, Cig., Nov.
  65. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
  66. izmȃgati, -am, vb. impf. ad izmoči; i. komu kaj, jemandem etwas auswirken, Cig.
  67. izmagováti, -ȗjem, vb. impf. auswirken, Cig.
  68. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
  69. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  70. izmȃlati, -am, vb. pf. ausmalen; — i. sobo; mit Farben abbilden, Cig.
  71. izmáljati, -am, vb. pf. = razmaljati, kleinweise austheilen: kruh med otroke i., Cig., M.; — durch kleine Ausgaben verthun, verspellen: svoj denar i., Cig.
  72. izmámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herauslocken, erschwindeln: i. iz koga kaj, Cig., Jan.; izmamil je iz njega marsikatero skrivnost, Cv.; tudi: i. koga za kaj, Cig.
  73. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
  74. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
  75. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
  76. izmanjšílọ, n. die Verminderung: i. dohodkov, Levst. (Pril.).
  77. izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
  78. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  79. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
  80. izmázati, -mȃžem, vb. pf. durch Schmieren, Salben verbrauchen, Cig.
  81. izmȃzək, -zka, m. der Rest eines Schmiermittels (eines Fettes, einer Salbe), Lašče- Erj. (Torb.); — = izvržek, der Abschaum, Cig.
  82. izmę́cati, -mę̑cam, vb. pf. abzwingen, entpressen: i. komu kaj, Cig.
  83. izmẹ̑čək, -čka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf; i. tega sveta, Pohl.- Valj. (Rad).
  84. izmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, i. se, weich werden, Cig.
  85. izmečkáti, * -ȃm, vb. pf. durch Quetschen etwas herausbringen, ausquetschen, Cig.
  86. izmèd, praep. c. gen. zwischen (zwei oder mehreren Dingen), mitten aus (einer Menge) hervor; popeljem Izraelce izmed njih, Ravn.- Mik.; eden izmed vas, einer aus eurer Mitte; najstarši izmed bratov, der Aelteste unter den Brüdern.
  87. izmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. = zmedleti, mager, schwach werden, Z.; žito na polju je izmedlelo, Z.
  88. izməglíca, f. der Nebelregen, Cig. (T.), C.; — hs.
  89. izmehčáti, -ȃm, vb. pf. = zmehčati, Z.; — i. se, durch Abliegen weich werden: hruške so se izmehčale, jvzhŠt.
  90. 1. izmeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufhören zu meckern, ausmeckern, Cig.
  91. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
  92. izmẹ̑mba, f. der Austausch: i. izrecil, der Austausch der Erklärungen, DZ.
  93. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
  94. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
  95. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  96. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  97. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  98. izmẹ́ničən, -čna, adj. izmẹ̑nični kot, der Wechselwinkel ( math.), Tuš.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  99. izmenı̑t, adj. Wechsel-, i. kot, ein Wechselwinkel, izmenite rime, Wechselreime, h. t.- Cig. (T.); izmenito, abwechselnd, SlN.; — hs.
  100. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.

   40.139 40.239 40.339 40.439 40.539 40.639 40.739 40.839 40.939 41.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA