Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.601-40.700)

  1. izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.- C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).
  2. izkušȃvka, f. die Versucherin, Mur.
  3. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  4. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
  5. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
  6. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
  7. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
  8. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
  9. izkušnjȃva, f. 1) die Versuchung; nas ne pelji v izkušnjavo; izkušnjave nas obdajejo od vseh strani; — 2) der Versucher (psovka): pojdi, pojdi, izkušnjava! jvzhŠt.
  10. izkušnjȃvəc, -vca, m. der Versucher (o hudiču), Dalm., Dol.
  11. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
  12. izkvȃra, f. die Pfuscherei, das Verderbnis, C.
  13. izkvȃrba, f. die Verpfuschung, C.
  14. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
  15. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  16. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
  17. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
  18. izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.
  19. izlagȃłnica, f. der Auslagekasten, Cig., Nov.
  20. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
  21. izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).
  22. izlȃgavəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.).
  23. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
  24. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
  25. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
  26. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
  27. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
  28. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Soška dol.- Erj. [Torb.]).
  29. īzlam, m. ( t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.
  30. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
  31. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  32. izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; ( nam. izvleček).
  33. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
  34. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
  35. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
  36. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
  37. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
  38. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.
  39. izlèt, -lę́ta, m. der Ausflug (das Ausfliegen der Vögel), Cig.; — der Ausflug, die Partie, der Excurs, Jan., nk.
  40. izlẹ́tanje, n. das Ausfliegen.
  41. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.
  42. izlẹtávati, -am, vb. impf. hervor-, herauszufliegen pflegen, C.
  43. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
  44. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
  45. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
  46. izlę̑ž, m. das Gebrüte, Cig.
  47. izlę̑žba, f. die Ausbrütung, C.
  48. izležè, -ę́ta, m. uneheliches Kind, Cig.
  49. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
  50. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
  51. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
  52. izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.
  53. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
  54. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
  55. izliják, m. die Gosse, jvzhŠt.
  56. izlı̑k, m. na izlik, zum Schein, Jan., Mik.
  57. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.
  58. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
  59. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  60. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
  61. izlítje, n. das Ausgießen, der Ausguss.
  62. izlı̑v, m. 1) der Erguss, Cig., Jan.; — 2) die Mündung eines Flusses, Cig., Jan., nk.; i. reke; — der Einfluss ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; — jetrni i., der Lebergang, Cig.
  63. izlivalíšče, n. die Ausgussstätte, Mur.
  64. izlivȃłnik, m. der Ausguss, die Gosse ( z. B. in der Küche), Savinska dol.
  65. izlívanje, n. das Ausgießen, die Ergießung.
  66. izlívati, -am, vb. impf. ad izliti; 1) ausgießen, weggießen; vodo iz škafa i.; i. se, sich ergießen, münden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (unwillkürlich) vergießen, verschütten, Cig.; kaj tako izlivaš! lepo nesi posodo! — i. se, austreten (o rekah), Cig.
  67. izlı̑vən, -vna, adj. Mündungs-: izlivno jezero, Jes.
  68. izlı̑vnjak, m. der Ausguss, die Gosse, C.
  69. izlízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken herausbringen, herauslecken; med i. iz skodelice; — i. se, sich heilen, genesen; sich herausarbeiten, sich durchschmiegen; — 2) zerlecken, Cig.; — abwetzen, abnützen; izlizan denar, izlizano sukno, Cig.; i. se, sich abwetzen, sich abnützen; lemeži se v peskasti prsti zelo izližejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) i. kaj iz koga, jemandem etwas abschmeicheln, Cig.
  70. izlı̑zək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme- Erj. (Torb.).
  71. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
  72. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).
  73. izlǫ̑čba, f. die Ausscheidung, Cig.; — die Ausnahme, Cig.
  74. izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
  75. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
  76. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
  77. izločevȃnje, n. die Absonderung (i. pota, sline itd.), Cig. (T.).
  78. izločeváti, -ȗjem, vb. impf. = izločati; ausscheiden, absondern, Cig. (T.), nk.; — ausschließen, fern halten, Cig. (T.), Nov.- C.
  79. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
  80. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
  81. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
  82. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
  83. izločljìv, -íva, adj. ausschließlich, Cig. (T.), ZgD., DZ.
  84. izlòg, -lǫ́ga, m. die Geschichte ("historia"), Alas.
  85. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
  86. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
  87. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
  88. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
  89. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
  90. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
  91. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
  92. izlǫ̑žba, f. = razstava, die Ausstellung, Jan., nk.; — hs.
  93. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  94. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  95. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
  96. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
  97. izlúčati, -am, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden: vse kamenje i., alle Steine geworfen haben; = i. se, sich verwerfen, Cig.
  98. izlúditi, -im, vb. pf. verlocken, verführen: ženske so me izludile, Fr.- C., jvzhŠt.
  99. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
  100. izlúpiti, -im, vb. pf. ausschälen.

   40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA