Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.539-40.638)

  1. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
  2. izkǫ́pən, -pna, adj. die Ausgrabung betreffend, Ausgrabungs-, Jan. (H.).
  3. izkopína, f. das Ausgegrabene, izkopine, die Ausgrabungen, Let.
  4. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
  5. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
  6. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
  7. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
  8. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
  9. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
  10. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
  11. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
  12. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
  13. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
  14. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
  15. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
  16. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
  17. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
  18. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
  19. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
  20. izkrájnji, adj. äußerst, Vrt., Levst. (Pril., Močv.); Mejnik izkrajnji stvarjenja, Levst. (Zb. sp.); i. rok, DZ.; — prim. skrajnji.
  21. izkŕcati, -kȓcam, vb. pf. ausschiffen, nk.; — hs.
  22. izkrcávanje, n. das Ausschiffen, nk.
  23. izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
  24. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
  25. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
  26. izkrẹ̑gati, -am, vb. pf. ausschelten, ausschmälen.
  27. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  28. izkrevljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausziehen, auskrücken, Cig.
  29. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
  30. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
  31. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
  32. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  33. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
  34. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
  35. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
  36. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
  37. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
  38. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
  39. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
  40. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
  41. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
  42. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  43. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
  44. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.
  45. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
  46. izkȗp, m. 1) die Einlösung, Cig., DZ.; der Loskauf, Jan., Mik.; — 2) der Erlös, C.
  47. izkupčeváti, -ȗjem, vb. pf. = s kupčevanjem doseči, Trub.
  48. izkupíčək, -čka, m. der Erlös, Šol., Let., (skup-), V.-Cig., Jan., nk.
  49. izkupílọ, n. der Erlös, Cig., DZ., (skup-), Jan.
  50. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
  51. izkupovȃnje, n. die Einlösung, DZ.
  52. izkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkupiti: loskaufen, einlösen, Mur., Cig.
  53. izkúpščina, f. 1) der Einlösungspreis, Cig.; — 2) = izkupilo, C.
  54. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
  55. izkȗša, f. = izkus, Mur.
  56. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
  57. izkušálọ, n. das Probewerkzeug, Cig.; — izkušala, Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
  58. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
  59. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
  60. izkušȃva, f. die Versuchung, C.
  61. izkušavalíšče, n. die Versuchsstation, Cig. (T.).
  62. izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.
  63. izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.- C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).
  64. izkušȃvka, f. die Versucherin, Mur.
  65. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  66. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
  67. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
  68. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
  69. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
  70. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
  71. izkušnjȃva, f. 1) die Versuchung; nas ne pelji v izkušnjavo; izkušnjave nas obdajejo od vseh strani; — 2) der Versucher (psovka): pojdi, pojdi, izkušnjava! jvzhŠt.
  72. izkušnjȃvəc, -vca, m. der Versucher (o hudiču), Dalm., Dol.
  73. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
  74. izkvȃra, f. die Pfuscherei, das Verderbnis, C.
  75. izkvȃrba, f. die Verpfuschung, C.
  76. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
  77. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  78. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
  79. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
  80. izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.
  81. izlagȃłnica, f. der Auslagekasten, Cig., Nov.
  82. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
  83. izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).
  84. izlȃgavəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.).
  85. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
  86. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
  87. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
  88. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
  89. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
  90. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Soška dol.- Erj. [Torb.]).
  91. īzlam, m. ( t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.
  92. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
  93. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  94. izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; ( nam. izvleček).
  95. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
  96. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
  97. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
  98. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
  99. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
  100. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.

   40.039 40.139 40.239 40.339 40.439 40.539 40.639 40.739 40.839 40.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA