Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.501-40.600)

  1. izklìc, -klíca, m. das Ausrufen, der Ausruf, Cig.
  2. izklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) herausrufen, Cig.; Al' obhajilo 'zkliče Iz grobov ven mrliče? Preš.; — 2) mit dem Ausrufen ( z. B. der Stunden) zuende kommen, Mur.
  3. izklicávati, -am, vb. impf. ad izklicati; 1) herausrufen, Mur.; — 2) ausrufen ( z. B. die Stunden), Mur.
  4. izklicevȃvəc, -vca, m. der Ausrufer, Cig.
  5. izklíčən, -čna, adj. Ausrufs-: izklı̑čna cena, (-cna) Cig.
  6. izklínčiti, -klı̑nčim, vb. pf. mit Pflöcken ausstecken, Z.
  7. izkljəváti, -kljújem, vb. pf. = izkljuvati, Cig., Levst. (Sl. Spr.).
  8. izkljȗčba, f. die Ausschließung, C., nk.
  9. izkljúčenje, n. die Ausschließung, nk.
  10. izključeváłən, -łna, adj. Ausschließungs-: izključevȃłni razlogi, Ausschließungsgründe, DZkr.
  11. izključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izključiti; ausschließen, nk.
  12. izključíłən, -łna, adj. ausschließlich, nk.
  13. izkljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. ausschließen, Cig. (T.), nk.; — rus.
  14. izključìv, -íva, adj. = izključljiv, C., SlN.
  15. izključljìv, -íva, adj. = ausschließlich, Cig. (T.), nk.
  16. izkljuváti, * -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel auspicken, aushacken; oči komu i.; jedrce iz oreha i.
  17. izkljuvávati, -am, vb. impf. ad izkljuvati; i. se, sich herauszupicken suchen, Vrt.
  18. izklopíti, -ím, vb. pf. ausschließen, ogr.- C.
  19. izkmę́tovati, -ujem, vb. pf. mit der Bestellung des Feldes fertig werden, Z.
  20. izknjižnína, f. die Extabulationstaxe, Jan.
  21. izkobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hervorkommen, Z., Št.; vsi izkobacajo iz vode, Pjk. (Črt.); — i. se, sich ungeschickt herausarbeiten, Jan., Cig.; izkobacala sta se iz snega, Erj. (Izb. sp.).
  22. izkobetáti, -etȃm, vb. pf. herausflattern, Zora.
  23. izkǫ̑ckati, -am, vb. pf. vermittelst der Würfel ausspielen, Cig.
  24. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
  25. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
  26. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
  27. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
  28. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.
  29. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
  30. izkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razkomatati, ausschirren, Cig.
  31. izkòp, -kópa, m. die Ausgrabung: i. jame, Cig.
  32. izkopáč, m. zweizackiger Misthaken, Dol., jvzhŠt.
  33. izkopanína, f. etwas Ausgegrabenes, ausgegrabener Gegenstand, SlN., nk.; das Fossil, Vrtov.- Cig.
  34. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
  35. 2. izkǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. baden; dete i., ein Kind baden; — i. se, sich baden; dobro sem se izkopal.
  36. izkopávanje, n. das Ausgraben.
  37. izkopávati, -am, vb. impf. ad 1. izkopati; ausgraben.
  38. izkǫ̑pčati, -am, vb. pf. entschnallen, Z.
  39. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
  40. izkǫ́pən, -pna, adj. die Ausgrabung betreffend, Ausgrabungs-, Jan. (H.).
  41. izkopína, f. das Ausgegrabene, izkopine, die Ausgrabungen, Let.
  42. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
  43. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
  44. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
  45. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
  46. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
  47. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
  48. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
  49. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
  50. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
  51. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
  52. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
  53. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
  54. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
  55. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
  56. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
  57. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
  58. izkrájnji, adj. äußerst, Vrt., Levst. (Pril., Močv.); Mejnik izkrajnji stvarjenja, Levst. (Zb. sp.); i. rok, DZ.; — prim. skrajnji.
  59. izkŕcati, -kȓcam, vb. pf. ausschiffen, nk.; — hs.
  60. izkrcávanje, n. das Ausschiffen, nk.
  61. izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
  62. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
  63. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
  64. izkrẹ̑gati, -am, vb. pf. ausschelten, ausschmälen.
  65. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  66. izkrevljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausziehen, auskrücken, Cig.
  67. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
  68. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
  69. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
  70. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  71. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
  72. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
  73. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
  74. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
  75. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
  76. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
  77. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
  78. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
  79. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
  80. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  81. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
  82. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.
  83. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
  84. izkȗp, m. 1) die Einlösung, Cig., DZ.; der Loskauf, Jan., Mik.; — 2) der Erlös, C.
  85. izkupčeváti, -ȗjem, vb. pf. = s kupčevanjem doseči, Trub.
  86. izkupíčək, -čka, m. der Erlös, Šol., Let., (skup-), V.-Cig., Jan., nk.
  87. izkupílọ, n. der Erlös, Cig., DZ., (skup-), Jan.
  88. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
  89. izkupovȃnje, n. die Einlösung, DZ.
  90. izkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkupiti: loskaufen, einlösen, Mur., Cig.
  91. izkúpščina, f. 1) der Einlösungspreis, Cig.; — 2) = izkupilo, C.
  92. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
  93. izkȗša, f. = izkus, Mur.
  94. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
  95. izkušálọ, n. das Probewerkzeug, Cig.; — izkušala, Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
  96. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
  97. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
  98. izkušȃva, f. die Versuchung, C.
  99. izkušavalíšče, n. die Versuchsstation, Cig. (T.).
  100. izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.

   40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA