Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.239-40.338)

  1. izdátən, -tna, adj. ausgiebig.
  2. izdȃtəv, -tve, f. die Ausgabe, die Emission, Jan.
  3. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
  4. izdȃtnik, m. der Aussteller (einer Urkunde), DZ.
  5. izdȃtva, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), C.
  6. izdȃva, f. die Herausgabe, Jan.; die Ausgabe, die Auflage, nk.; — pismena i., schriftliche Ausfertigung, DZ.
  7. izdávanje, n. 1) das Ausgeben, das Verausgaben, Mur.; — 2) das Verrathen, Mur.
  8. izdavȃtelj, m. der Aussteller: i. pooblastnice, DZ.
  9. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
  10. izdȃvəc, -vca, m. = izdajavec: 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; — i. menice, der Trassant, Cig.; — 2) der Verräther, Meg., Mur., Jsvkr., kajk.- Valj. (Rad).
  11. izdȃvək, -vka, m. die Ausgabe, die Auslage, der Aufwand, Mur., Cig., Jan.
  12. izdȃvka, f. = izdajavka: 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Mur.
  13. izdávnaj, adv. = zdavnaj, längst, Levst. (Nauk).
  14. izdebelíti, -im, vb. pf. dick, fett machen, mästen, Cig.
  15. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
  16. izdẹklováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Magd zu sein, Cig.
  17. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
  18. izdẹlȃva, f. die Verfertigung, Cig., Jan.; die Ausarbeitung, Jan., C.
  19. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
  20. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
  21. izdẹ́łən, -łna, adj. Verfertigungs-: izdelna cena, der Erzeugungspreis, Cig.
  22. izdẹlovalíšče, n. die Erzeugungsstätte, DZ.
  23. izdelovȃłnica, f. die Werkstatt, Cig., Jan.
  24. izdẹlovȃnje, n. die Ausarbeitung, die Verfertigung.
  25. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
  26. izdelovȃvəc, -vca, m. der Ausarbeiter, der Verfertiger, der Erzeuger, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  27. izdẹlovȃvka, f. die Ausarbeiterin, die Erzeugerin, Cig.
  28. izderȃvəc, -vca, m. der Stoppelzieher, C.
  29. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.
  30. izdəževáti, -ȗje, vb. pf. ausregnen: izdeževalo (se) je, Cig.
  31. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
  32. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  33. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  34. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  35. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  36. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
  37. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  38. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  39. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  40. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  41. izdivjáti, -ȃm, vb. pf. austoben, auswüthen, Cig., Jan.; tudi: i. se, Cig.
  42. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  43. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  44. izdȏłba, f. das Aushöhlen, C.
  45. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  46. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  47. izdołbenína, f. eine (ausgehöhlte) Vertiefung, Cig., Šol., C.
  48. izdołblína, f. = izdolbenina, C., Levst. (Pril.).
  49. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  50. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  51. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  52. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  53. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  54. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  55. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  56. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  57. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  58. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  59. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  60. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  61. izdȗha, f. 1) der Geruch, der Gestank, (zduha) C.; — 2) der Anschlag, die Erfindung ( zaničlj.), C., vzhŠt., ogr.- Let.; gola izduha novejših piscev, Navr. (Let.); (zduha), ogr.- Let.; to je tvoja i. (zduha), das ist dein Werk, vzhŠt.- C.; vražja i., (zduha) kajk.- Valj. (Rad).
  62. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.
  63. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  64. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
  65. izdúmiti, -im, vb. pf. ersinnen, M.
  66. izdumljávanje, n. die Erforschung, kajk.- Valj. (Rad).
  67. izdumljávati, -am, vb. impf. zu erforschen suchen: prim. izdumljavanje.
  68. izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.
  69. izdȗškati, -am, vb. pf. 1) lüften: i. sod, Cig.; — 2) i. se, verduften, Cig.
  70. izdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. herausheben, Cig.
  71. izenȃčba, f. die Gleichstellung, DZ.
  72. izenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig. (T.), nk.
  73. izę́ti, * ízmem, vb. pf. herausnehmen: izmi poprej bruno iz svojega oka, Dalm.; drži, da tebi izmem troho iz tvojega oka, Trub.
  74. izfŕčati, -ím, vb. pf. herausfliegen; (golobi iz votline) izfrče na dan, Navr. (Let.).
  75. izfrfráti, -ȃm, vb. pf. herausflattern, Cig.
  76. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
  77. izgájati, -am, vb. impf. ad izgajiti; i. se, genesen, (zgajati) Dict., Mik.
  78. izgájiti, * -im, vb. pf. heilen, gesund machen, Cig., Jan., C.; i. se, heil werden, gesund werden, Cig.
  79. izgȃnjanje, n. das Austreiben; i. hudičev, die Teufelsbannerei, Cig.
  80. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
  81. izganjȃva, f. die Austreibung, C.
  82. izganjȃvəc, -vca, m. der Austreiber, Cig.; i. hudičev, der Teufelsbanner, Cig., Jan.; — der Verbanner, Cig.
  83. izgəníti, -gánem, vb. pf. verrenken, Guts.; nogo, ročico si i., Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  84. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.
  85. izgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
  86. izgínjati, -am, vb. impf. ad izginiti, verschwinden.
  87. izgínjenje, n. das Verschwinden, Cig.
  88. izginljìv, -íva, adj. schnell vergehend, flüchtig, Cig., Jan.
  89. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
  90. 2. izgladíti, -ím, vb. pf. = izgladovati, SlN.
  91. izgladovȃnje, n. die Aushungerung, Mur.
  92. izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.
  93. izglèd, -glę́da, m. 1) = razgled, Guts., Valj. (Rad); — 2) pogostoma nam. zgled.
  94. izglǫ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. 1) aushöhlen, ogr.- C.; ceste so izglobane od vode, SlN.; — 2) ausgrübeln, Cig.
  95. izglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. ausnagen: miši so luknje izglodale v omaro.
  96. izgnȃnəc, * -nca, m. 1) der Vertriebene, der Verbannte, Cig., Jan.; — 2) der Auswuchs bei Pflanzen (ogrbec, šiška), Bes.
  97. izgnȃnje, n. die Austreibung, die Verbannung, Mur., Cig., Jan.
  98. izgnáti, -žénem, vb. pf. heraustreiben, herausjagen; (živino) na pašo i., das Vieh auf die Weide austreiben, Cig.; koga iz dežele i., jemanden des Landes verweisen, Cig.; iz postelje i., aus den Federn jagen, Cig.
  99. izgnę́čiti, -im, vb. pf. herausquetschen, Mur., Cig.
  100. izgníti, -gníjem, vb. pf. verfaulen und ausfallen, Mur., Cig.

   39.739 39.839 39.939 40.039 40.139 40.239 40.339 40.439 40.539 40.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA