Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.201-40.300)

  1. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
  2. izčı̑nka, f. = izčinek, die Spreu, C.
  3. izčı̑rica, f. ein Bläschen, eine Wimmer an der Zunge, C.; — prim. čir.
  4. izčíščanje, n. das Reinigen, das Ausputzen.
  5. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
  6. izčítati, -am, vb. pf. zuende lesen, Cig.
  7. izčǫ́hati, -am, vb. pf. 1) auskratzen, Z.; — 2) zerkratzen, Jan. (H.).
  8. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
  9. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
  10. izčrpáti, -pȃm, vb. pf. erschöpfen, erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
  11. ìzda, adv. 1) auch, jetzt, noch, Habd., ogr.- Mik.; Moj mladi sin še izda spi, Npes.-Vraz; — 2) gerade jetzt, bald, C.
  12. izdáčən, -čna, adj. ausgiebig, Mur., Cig., Jan., C.; izdačen kruh, vzhŠt.
  13. izdȃja, f. 1) die Herausgabe: druga izdaja, die zweite Ausgabe, Auflage (eines Schriftwerkes), nk.; prim. izdava; die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) der Verrath, Mur., Cig., Jan.; velika i., der Hochverrath, DZ.; prim. veleizdaja; — 3) die Ausgiebigkeit (Wirksamkeit), V.-Cig.
  14. izdajáłən, -łna, adj. verrätherisch, Cig., Jan., nk.
  15. izdȃjanje, n. 1) die Herausgabe, die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) das Verrathen, der Verrath, die Verrätherei, Cig., nk.
  16. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
  17. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  18. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
  19. izdajávati, -am, vb. impf. = izdajati, herausgeben, C.
  20. izdajȃvəc, -vca, m. 1) = izdajatelj, der Herausgeber, Jan.; — 2) der Verräther, Guts., Mur., Cig., Jan., Jap., nk.
  21. izdajȃvka, f. 1) die Herausgeberin, Z.; — 2) die Verrätherin, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  22. izdȃjba, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), Mur., Cig.
  23. izdȃjək, -jka, m. die Ausgabe, die Depense, Cig., Jan., ZgD.; die Ausgabspost: med izdajke postaviti, zapisati, DZ.; — die ämtliche Ausfertigung, Cig.
  24. izdȃjən, -jna, adj. 1) zur Herausgabe gehörig: izdajni troški, nk.; — Ausgabs-, nk.; — 2) Verräther-, verrätherisch, Cig., Jan.
  25. izdajevȃnje, n. die Verwünschung, Mur.
  26. izdajeváti, -ȗjem, vb. impf. verwünschen, Mur.; — prim. izdajati I. 2).
  27. izdajevı̑t, adj. ausgiebig, Mur.; izdajevito žito, C.
  28. izdȃjica, m. der Verräther, C., ("zdajca", Meg.); nav. izdajíca; — hs.
  29. izdȃjnica, f. 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Cig., Jan.; (tudi hs.).
  30. izdȃjnik, m. 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; der Aussteller (einer Urkunde), Cig., Jan.; — 2) der Verräther, Cig., Jan., (tudi hs.).
  31. izdȃjniški, adj. verrätherisch, Zora.
  32. izdáleča, adv. von weitem, aus der Ferne, Mur.; ( prim. "izdalč'ga", Poh., Hal.- C.).
  33. izdȃljšati, -am, vb. pf. auslängern, verlängern, erweitern, Cig., Jan.
  34. izdȃnje, n. die vollzogene Ausgabe ( z. B. eines Buches), Mur., Cig. (T.); — die Ausfertigung (einer Urkunde), Cig.
  35. izdȃtba, f. die Ausgabe, die Emission: i. delnic, DZ.; — die Ausfertigung: i. iskalnih listov, DZ.
  36. izdȃtbən, -tbəna, adj. Emissions-: izdatbena cena, der Emissionscours, DZ.
  37. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
  38. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.
  39. izdátən, -tna, adj. ausgiebig.
  40. izdȃtəv, -tve, f. die Ausgabe, die Emission, Jan.
  41. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
  42. izdȃtnik, m. der Aussteller (einer Urkunde), DZ.
  43. izdȃtva, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), C.
  44. izdȃva, f. die Herausgabe, Jan.; die Ausgabe, die Auflage, nk.; — pismena i., schriftliche Ausfertigung, DZ.
  45. izdávanje, n. 1) das Ausgeben, das Verausgaben, Mur.; — 2) das Verrathen, Mur.
  46. izdavȃtelj, m. der Aussteller: i. pooblastnice, DZ.
  47. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
  48. izdȃvəc, -vca, m. = izdajavec: 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; — i. menice, der Trassant, Cig.; — 2) der Verräther, Meg., Mur., Jsvkr., kajk.- Valj. (Rad).
  49. izdȃvək, -vka, m. die Ausgabe, die Auslage, der Aufwand, Mur., Cig., Jan.
  50. izdȃvka, f. = izdajavka: 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Mur.
  51. izdávnaj, adv. = zdavnaj, längst, Levst. (Nauk).
  52. izdebelíti, -im, vb. pf. dick, fett machen, mästen, Cig.
  53. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
  54. izdẹklováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Magd zu sein, Cig.
  55. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
  56. izdẹlȃva, f. die Verfertigung, Cig., Jan.; die Ausarbeitung, Jan., C.
  57. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
  58. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
  59. izdẹ́łən, -łna, adj. Verfertigungs-: izdelna cena, der Erzeugungspreis, Cig.
  60. izdẹlovalíšče, n. die Erzeugungsstätte, DZ.
  61. izdelovȃłnica, f. die Werkstatt, Cig., Jan.
  62. izdẹlovȃnje, n. die Ausarbeitung, die Verfertigung.
  63. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
  64. izdelovȃvəc, -vca, m. der Ausarbeiter, der Verfertiger, der Erzeuger, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  65. izdẹlovȃvka, f. die Ausarbeiterin, die Erzeugerin, Cig.
  66. izderȃvəc, -vca, m. der Stoppelzieher, C.
  67. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.
  68. izdəževáti, -ȗje, vb. pf. ausregnen: izdeževalo (se) je, Cig.
  69. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
  70. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  71. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  72. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  73. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  74. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
  75. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  76. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  77. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  78. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  79. izdivjáti, -ȃm, vb. pf. austoben, auswüthen, Cig., Jan.; tudi: i. se, Cig.
  80. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  81. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  82. izdȏłba, f. das Aushöhlen, C.
  83. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  84. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  85. izdołbenína, f. eine (ausgehöhlte) Vertiefung, Cig., Šol., C.
  86. izdołblína, f. = izdolbenina, C., Levst. (Pril.).
  87. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  88. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  89. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  90. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  91. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  92. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  93. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  94. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  95. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  96. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  97. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  98. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  99. izdȗha, f. 1) der Geruch, der Gestank, (zduha) C.; — 2) der Anschlag, die Erfindung ( zaničlj.), C., vzhŠt., ogr.- Let.; gola izduha novejših piscev, Navr. (Let.); (zduha), ogr.- Let.; to je tvoja i. (zduha), das ist dein Werk, vzhŠt.- C.; vražja i., (zduha) kajk.- Valj. (Rad).
  100. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.

   39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA