Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.139-40.238)

  1. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
  2. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
  3. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
  4. izbrȃnka, f. die Auserwählte, Cig.
  5. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
  6. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
  7. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
  8. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
  9. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
  10. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
  11. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
  12. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
  13. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
  14. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
  15. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
  16. izbrȗh, m. das Hervorbrechen, der Ausbruch, Šol., nk.
  17. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
  18. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
  19. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
  20. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
  21. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
  22. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
  23. izbúhəł, -hla, adj. vorspringend, risalitartig, Levst. (Pril.).
  24. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  25. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
  26. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  27. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
  28. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
  29. izcẹ̑ja, f. die Absonderung, Nov.; i. slin, Strp.
  30. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
  31. izcẹ̑jən, -jna, adj. Absonderungs-: izcejni tok, der Ausführungsgang ( anat.), Cig.
  32. izcẹjenína, f. das Abgeseihte, C.
  33. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
  34. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
  35. izcẹ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. fertig spalten, zerspalten, Mur.
  36. izcepətáti, -ȃm, vb. pf. austrampeln, Cig.
  37. izcẹ́piti, -im, vb. pf. herausspalten: i. kaj iz česa, Cig.
  38. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
  39. izcizẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.; sickernd ausfließen: veliko je izcizelo iz posode, jvzhŠt.
  40. izcmȗlək, -lka, m. etwas Ausgesogenes, C.; (izcmȗłək?).
  41. izcmúliti, -im, vb. pf. schmatzend aussaugen: i. hruško, vzhŠt.- C.
  42. izcȓpək, -pka, m. der Auszug, das Excerpt, Jan. (H.), nk.
  43. izcŕpiti, -cȓpim, vb. pf. 1) ausschöpfen, pren. erschöpfen, nk.; — 2) = izpisati, excerpieren, nk.; — hs.
  44. izcúcati, -am, vb. pf. heraussaugen: pren. mit Mühe etwas herauskriegen, Cig.
  45. izcurẹ́ti, -ím, vb. pf. ausrinnen, Cig.; veliko vina je iz soda izcurelo, jvzhŠt.
  46. izcurljáti, -ȃm, vb. pf. kleinweise ausrinnen, ausrieseln.
  47. 1. izcúzati, -am, vb. pf. aussaugen.
  48. 2. izcúzati, vb. pf. i. koga iz gugalice, jemanden ausschaukeln, aus der Schaukel schleudern, Cig.
  49. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
  50. izcvíliti, -im, vb. pf. erwinseln, Cig.
  51. izcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. durch Prägeln, Kröschen herausbringen: mast i., das Fett aussieden, Cig.
  52. izčákati, -čȃkam, vb. pf. abwarten, auswarten, Mur., Cig.; ni ga izčakati, er läßt lange auf sich warten, Z.
  53. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
  54. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
  55. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
  56. izčárati, -am, vb. pf. hervorzaubern, Cig.; i. iz koga kaj, jemandem etwas abhexen, Cig.
  57. izčəčkáti, -ȃm, vb. pf. ausschmieren, Cig.
  58. izčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. ausputzen, Z.; reinigend entfernen: žitu bilke in klase (na rešetih) do čistega izčediti, Ravn. (Abc.).
  59. izčı̑mžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.
  60. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
  61. izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
  62. izčíniti, -čı̑nim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.
  63. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
  64. izčı̑nka, f. = izčinek, die Spreu, C.
  65. izčı̑rica, f. ein Bläschen, eine Wimmer an der Zunge, C.; — prim. čir.
  66. izčíščanje, n. das Reinigen, das Ausputzen.
  67. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
  68. izčítati, -am, vb. pf. zuende lesen, Cig.
  69. izčǫ́hati, -am, vb. pf. 1) auskratzen, Z.; — 2) zerkratzen, Jan. (H.).
  70. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
  71. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
  72. izčrpáti, -pȃm, vb. pf. erschöpfen, erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
  73. ìzda, adv. 1) auch, jetzt, noch, Habd., ogr.- Mik.; Moj mladi sin še izda spi, Npes.-Vraz; — 2) gerade jetzt, bald, C.
  74. izdáčən, -čna, adj. ausgiebig, Mur., Cig., Jan., C.; izdačen kruh, vzhŠt.
  75. izdȃja, f. 1) die Herausgabe: druga izdaja, die zweite Ausgabe, Auflage (eines Schriftwerkes), nk.; prim. izdava; die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) der Verrath, Mur., Cig., Jan.; velika i., der Hochverrath, DZ.; prim. veleizdaja; — 3) die Ausgiebigkeit (Wirksamkeit), V.-Cig.
  76. izdajáłən, -łna, adj. verrätherisch, Cig., Jan., nk.
  77. izdȃjanje, n. 1) die Herausgabe, die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) das Verrathen, der Verrath, die Verrätherei, Cig., nk.
  78. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
  79. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  80. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
  81. izdajávati, -am, vb. impf. = izdajati, herausgeben, C.
  82. izdajȃvəc, -vca, m. 1) = izdajatelj, der Herausgeber, Jan.; — 2) der Verräther, Guts., Mur., Cig., Jan., Jap., nk.
  83. izdajȃvka, f. 1) die Herausgeberin, Z.; — 2) die Verrätherin, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  84. izdȃjba, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), Mur., Cig.
  85. izdȃjək, -jka, m. die Ausgabe, die Depense, Cig., Jan., ZgD.; die Ausgabspost: med izdajke postaviti, zapisati, DZ.; — die ämtliche Ausfertigung, Cig.
  86. izdȃjən, -jna, adj. 1) zur Herausgabe gehörig: izdajni troški, nk.; — Ausgabs-, nk.; — 2) Verräther-, verrätherisch, Cig., Jan.
  87. izdajevȃnje, n. die Verwünschung, Mur.
  88. izdajeváti, -ȗjem, vb. impf. verwünschen, Mur.; — prim. izdajati I. 2).
  89. izdajevı̑t, adj. ausgiebig, Mur.; izdajevito žito, C.
  90. izdȃjica, m. der Verräther, C., ("zdajca", Meg.); nav. izdajíca; — hs.
  91. izdȃjnica, f. 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Cig., Jan.; (tudi hs.).
  92. izdȃjnik, m. 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; der Aussteller (einer Urkunde), Cig., Jan.; — 2) der Verräther, Cig., Jan., (tudi hs.).
  93. izdȃjniški, adj. verrätherisch, Zora.
  94. izdáleča, adv. von weitem, aus der Ferne, Mur.; ( prim. "izdalč'ga", Poh., Hal.- C.).
  95. izdȃljšati, -am, vb. pf. auslängern, verlängern, erweitern, Cig., Jan.
  96. izdȃnje, n. die vollzogene Ausgabe ( z. B. eines Buches), Mur., Cig. (T.); — die Ausfertigung (einer Urkunde), Cig.
  97. izdȃtba, f. die Ausgabe, die Emission: i. delnic, DZ.; — die Ausfertigung: i. iskalnih listov, DZ.
  98. izdȃtbən, -tbəna, adj. Emissions-: izdatbena cena, der Emissionscours, DZ.
  99. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
  100. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.

   39.639 39.739 39.839 39.939 40.039 40.139 40.239 40.339 40.439 40.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA