Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.101-40.200)

  1. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
  2. izbiráč, m. der Ausklauber, Cig.; — der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  3. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
  4. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
  5. izbíravəc, -vca, m. der Klauber, der Aussucher, Cig.; der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  6. izbíravka, f. die Klauberin, die Aussucherin, Cig.
  7. izbı̑rčən, -čna, adj. wählerisch, heikelig; (izbiričen), LjZv.
  8. izbı̑rək, -rka, m. das Ausklaubsel, pl. izberki, der Ausschuss, der Auswurf.
  9. izbírən, -rna, adj. 1) auserlesen: izbirna jed, Hal.- C.; — 2) = izbirčen, Cig.
  10. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
  11. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
  12. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
  13. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
  14. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
  15. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
  16. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
  17. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
  18. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
  19. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
  20. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
  21. izbǫ̑čki, adv. seitwärts, Hal.- C.; i. gledati, scheel, verschmitzt blicken, vzhŠt.- C.; — prim. bok.
  22. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
  23. izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.- Cig. (T.).
  24. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
  25. izbòk, -bóka, m. die Ausbauchung, die convexe Form, Z.
  26. izbókati, -am, vb. pf. convex machen, auswölben, Mur., Z.; izbokan = bokast, Cig.
  27. izbolẹ́hati, -am, vb. pf. die Kränklichkeit überstehen, Z.; aussiechen, Cig.
  28. izbolẹ́ti, -ím, vb. pf., Levst. (Nauk), Vrt.; nam. zboleti.
  29. izbọ̑ljšanje, n. die Verbesserung.
  30. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
  31. izboljšȃva, f. die Verbesserung, Jan., C.
  32. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
  33. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
  34. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
  35. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
  36. izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost ( chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
  37. izbǫ̑rnik, m. der Wähler, der Wahlherr, Cig., Jan.; knez izbornik, der Kurfürst, Cig.
  38. izbornoknę̑ški, adj. kurfürstlich, Cig.
  39. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
  40. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
  41. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
  42. izbrȃnka, f. die Auserwählte, Cig.
  43. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
  44. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
  45. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
  46. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
  47. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
  48. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
  49. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
  50. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
  51. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
  52. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
  53. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
  54. izbrȗh, m. das Hervorbrechen, der Ausbruch, Šol., nk.
  55. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
  56. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
  57. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
  58. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
  59. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
  60. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
  61. izbúhəł, -hla, adj. vorspringend, risalitartig, Levst. (Pril.).
  62. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  63. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
  64. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  65. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
  66. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
  67. izcẹ̑ja, f. die Absonderung, Nov.; i. slin, Strp.
  68. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
  69. izcẹ̑jən, -jna, adj. Absonderungs-: izcejni tok, der Ausführungsgang ( anat.), Cig.
  70. izcẹjenína, f. das Abgeseihte, C.
  71. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
  72. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
  73. izcẹ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. fertig spalten, zerspalten, Mur.
  74. izcepətáti, -ȃm, vb. pf. austrampeln, Cig.
  75. izcẹ́piti, -im, vb. pf. herausspalten: i. kaj iz česa, Cig.
  76. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
  77. izcizẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.; sickernd ausfließen: veliko je izcizelo iz posode, jvzhŠt.
  78. izcmȗlək, -lka, m. etwas Ausgesogenes, C.; (izcmȗłək?).
  79. izcmúliti, -im, vb. pf. schmatzend aussaugen: i. hruško, vzhŠt.- C.
  80. izcȓpək, -pka, m. der Auszug, das Excerpt, Jan. (H.), nk.
  81. izcŕpiti, -cȓpim, vb. pf. 1) ausschöpfen, pren. erschöpfen, nk.; — 2) = izpisati, excerpieren, nk.; — hs.
  82. izcúcati, -am, vb. pf. heraussaugen: pren. mit Mühe etwas herauskriegen, Cig.
  83. izcurẹ́ti, -ím, vb. pf. ausrinnen, Cig.; veliko vina je iz soda izcurelo, jvzhŠt.
  84. izcurljáti, -ȃm, vb. pf. kleinweise ausrinnen, ausrieseln.
  85. 1. izcúzati, -am, vb. pf. aussaugen.
  86. 2. izcúzati, vb. pf. i. koga iz gugalice, jemanden ausschaukeln, aus der Schaukel schleudern, Cig.
  87. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
  88. izcvíliti, -im, vb. pf. erwinseln, Cig.
  89. izcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. durch Prägeln, Kröschen herausbringen: mast i., das Fett aussieden, Cig.
  90. izčákati, -čȃkam, vb. pf. abwarten, auswarten, Mur., Cig.; ni ga izčakati, er läßt lange auf sich warten, Z.
  91. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
  92. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
  93. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
  94. izčárati, -am, vb. pf. hervorzaubern, Cig.; i. iz koga kaj, jemandem etwas abhexen, Cig.
  95. izčəčkáti, -ȃm, vb. pf. ausschmieren, Cig.
  96. izčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. ausputzen, Z.; reinigend entfernen: žitu bilke in klase (na rešetih) do čistega izčediti, Ravn. (Abc.).
  97. izčı̑mžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.
  98. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
  99. izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
  100. izčíniti, -čı̑nim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.

   39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA