s (401-500)

401. samopravíčən, -čna, adj. privilegiert, Naprej- C.
402. samopravı̑čnik, m. = kdor sam sebe pravičnega dela, Dict., Krelj.
403. samoprecẹ́njanje, n. die Selbstüberschätzung, Cig. (T.).
404. samoprecẹnjávanje, n. die Selbstüberschätzung, Cig. (T.).
405. samoprecẹnjevȃnje, n. die Selbstüberschätzung, Jan. (H.).
406. samoprę̑dnica, f. die Maschinenspinnerei, h. t.- Cig. (T.).
407. samoprę̑ljka, f. die Spinnmaschine, h. t.- Cig. (T.).
408. samoprìd, -prída, m. der Eigennutz, Mur., Jan.; varovati se samoprida, Ravn.
409. samoprídčən, -čna, adj. = samopriden, Mur., Ravn.
410. samoprídən, -dna, adj. eigennützig, egoistisch, Mur., Cig., Jan., C., nk., Kr.
411. samoprı̑dnež, m. der Eigennützige, Mur., Cig., Jan., nk.
412. samoprı̑dnica, f. die Eigennützige, Jan.
413. samoprı̑dnik, m. der Eigennützige, C.
414. samoprídnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
415. samoprodȃja, f. der Alleinverkauf, das Monopol, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
416. samoprodȃjən, -jna, adj. Monopol-, nk.; — samoprodajno blago, die Patentware, Cig.
417. samoprodȃjstvọ, n. das Monopolwesen, C.
418. samoràd, -ráda, adj. 1) freiwillig, Cig., Jan., C.; — 2) selbstgefällig, Jan.; — egoistisch, Jan.
419. samorádčən, -čna, adj. = samoraden, Mur.; samoradčno srce, Ravn.
420. samorádən, -dna, adj. = sebičen, Mur., Jan.; samoradni ljudje, Ravn.
421. samorádnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Cig.; — 2) die Selbstsucht, Jan., UčT.
422. samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
423. samorȃsəłka, f. samoraslo (ne zasajeno) drevo, Slom.- C.
424. samorȃsəłn, -səłna, adj. = samorasel, Cig.
425. samorȃsəłnik, m. die aus einem Kern ( z. B. einem Apfelkern) zufällig hervorgewachsene Staude, Cig.
426. samorȃst, f. der Anflug im Forstwesen, Cig.
427. samorȃstəł, -stla, adj. = samorasel, nk.
428. samorástən, -stna, adj. naturwüchsig, ungesäet, ungepflegt wachsend, Cig., Jan., C.
429. samorȃstka, f. samorastno drevo: črešnja s. = samorasla črešnja, Svet. (Rok.).
430. samorástov, adj. = od samoraslega drevesa (šaljiva beseda): kak les je to? — samorastov, Lašče- Levst. (M.).
431. samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče- Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — ( fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
432. samoráščən, -ščna, adj. urwüchsig, Cig., C.
433. samorȃščnica, f. ein wildwachsendes Gewächs, Guts.- Cig., C.; pos. = divja konoplja, C.
434. samoráški, adj. = samorašč, C., Z.
435. samorazkròj, -krója, m. die Selbstzersetzung ( chem.), Cig. (T.), C.
436. samoraztvòr, -tvǫ́ra, m. = samorazkroj ( chem.), Cig. (T.).
437. samorážən, -žna, adj. s. kamen ima razo, po kateri se rad prekolje, Gor.
438. samoròč, adv. mit einer Hand, Telov.
439. samorǫ́čən, -čna, adj. mit der freien Hand gemacht, Hand-: samoročno risanje, samoročni zriski, Handzeichnungen, Navr. (Let.).
440. samorǫ́dən, -dna, adj. naturwüchsig, Cig., Jan.; samorodna krepost jezika, LjZv.; samorodna slovanska omika, Str.; samorodna stvar, das Naturwerk, Cig. (T.); — gediegen ( min.), Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
441. samorǫ́dnost, f. die Urwüchsigkeit, Levst. ( LjZv.).
442. samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.
443. samoròg, -rǫ́ga, adj. einhörnig, Mur., Jan.; samoroga krava, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
444. samorọ̑ga, f. = samoroga žival (krava), Levst. (Zb. sp.).
445. samorogáč, m. das Einhorn, Meg., Dict., Jan., Trub.- Mik., Boh., Dalm.
446. samorǫ́gast, adj. einhörnig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
447. samorogàt, -áta, adj. einhörnig, Jan.
448. samorǫ̑gəc, -gca, m. = samoroga žival (vol), Levst. (Zb. sp.); — das Einhorn, ogr.- Valj. (Rad).
449. samorǫ̑žəc, -žca, m. das Einhorn, C.
450. samosę́bən, -bna, adj. Selbst-: samosebno zatajevanje, die Selbstverleugnung, Jan.
451. samosę́dəmkrat, adv. siebenfältig: s. povrniti, Dalm.
452. samosẹ̑jəc, -jca, m. = samosevec 1), Gor.
453. samosẹ̑jka, f. = samosevka, BlKr.
454. samosẹ̑tva, f. die Naturbesamung, Cig., Nov.- C.
455. samosẹ̀v, -sẹ́va, adj. = samoseven: samoseva konoplja, LjZv.
456. samosẹ̑vəc, -vca, m. 1) die selbstgewachsene Pflanze, (die nicht absichtlich gesäet worden ist), Cig., Jan., Svet. (Rok.); pos. o krompirju, ki se sam zaseje, C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); (o ovsu), Cig.; = samoraslo drevo, Blc.-C.; — 2) eine Art Moorhirse (sorghum halepense), Rihenberk- Erj. (Torb.).
457. samosẹ́vən, -vna, adj. nicht von Menschenhand gesäet, selbstgewachsen, Cig., Jan.
458. samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.- Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.- Erj. (Torb.).
459. samosẹ̑vski, adj. wildwachsend, Cig.
460. samosı̑j, m. der Leuchtstein, h. t.- Cig. (T.).
461. samosijájən, -jna, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.), Žnid.
462. samosíłən, -łna, adj. despotisch, tyrannisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
463. samosı̑lje, n. der Despotismus, die Tyrannei, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
464. samosı̑łnica, f. die Despotin, die Tyrannin, Cig., Jan.
465. samosı̑łnik, m. der Despot, der Tyrann, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
466. samosı̑łski, adj. despotisch, Cig.
467. samosı̑łstvọ, n. der Despotismus, die Tyrannei, Cig., Jan.
468. samoskrȗmba, f. die Selbstbefleckung, Jan.
469. samoskrȗnəc, -nca, m. der Onanist, Jan.
470. samoslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, natürlich, C.
471. samoslẹ̑pnik, m. = kdor se sam oslepi, Levst. (Zb. sp.).
472. samoslı̑šəc, -šca, m. der Ohrenzeuge, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.).
473. samosǫ̑bən, -bna, adj. persönlich: samosobno se zglasiti, sich persönlich melden, samosobno voliti, direct wählen, Levst. (Nauk).
474. samosòv, -sǫ́va, m. der Bullenbeißer, Z., C.; — hs.
475. samospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Solo (beim Gesang), Jan., nk.
476. samospočę́tje, n. die Selbstempfängnis, Cig.
477. samosprǫ̑žba, f. die Selbstentladung, Cig.
478. samosrájčən, -čna, adj. mit dem bloßen Hemde bekleidet: samosrajčni hribovski otroci, Jurč.
479. samosrȃjčnik, m. otrok, ki v sami srajci hodi: zmršen s., Zv.; raka pozna vsak s., Erj. (Izb. sp.).
480. samọ̑st, f. die Isoliertheit, Cig.; — po sámosti, einzeln: po samosti sem se uže z marsikaterim premetaval, nobeden me sam ni še užugal, LjZv.; po samosti ali po dva, Jurč.; jeli so po samosti prihajati, SlN.
481. samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — ( gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
482. samostałníčiti, -ı̑čim, vb. impf. substantivieren ( gramm.), DSv.
483. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
484. samostáłnost, f. die Selbständigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
485. samostȃn, m. das Kloster, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs., češ.
486. samostȃnčan, m. = samostanec, Zora.
487. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
488. samostȃnski, adj. Kloster-, klösterlich, Cig., Jan., nk.
489. samostȃnstvọ, n. das Klosterwesen, Cig., Jan.
490. samostàv, -stáva, m. = samostalnik, Raič (Slov.).
491. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
492. samostójən, -jna, adj. = samostalen, Cig., Jan., nk.
493. samostǫ̑jnik, m. der Selbständige, Jan. (H.).
494. samostójnost, f. = samostalnost, Jan., nk.
495. samostọ̑krat, adv. hundertmal, Trub.
496. samostotę̑r, num. = stoter, Vrt.
497. samostotisǫ́či, num. da bi jaz samostotisoči ("samo sto tisuč") bil ("wenn meiner hunderttausend wären"), Krelj.
498. samọ̑stra, f. 1) = samostrel 1), Mur., Cig., Jan.; — 2) = samostrel 2), Mur.
499. samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
500. samọ̑strẹla, f. = samostrel, Dict.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani