s (40.039-40.138)

40039. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
40040. irháče, f. pl. = irhaste hlače, SlN.
40041. írhice, f. pl. = irhaste hlače, C.
40042. ı̑rhnat, adj. = irhast, Z.
40043. ı̑rhnica, f., pl. = irhaste hlače, Zora, Savinska dol.- Pjk. (Črt.).
40044. írhov, adj. = irhast, Z.
40045. írhovəc, -vca, m. 1) kdor nosi irhaste hlače, Vrt.; — 2) neki kamen: das Bergleder, Cig.
40046. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
40047. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
40048. irōničən, -čna, adj. ironisch, Jan., Cig. (T.), nk.
40049. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
40050. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
40051. 2. irt, m. der Thürpfosten, Kras.
40052. 2. irta, f. der Fenster- oder Thürstein, C.
40053. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
40054. ìtak, adv. 1) ohnehin, SlGosp.- C., jvzhŠt.; — für alle Fälle, Ščav.- C.; — 2) = vendar, dennoch, doch, vzhŠt.- C.; učil se je slabo, ali je dobival itak prvi red, LjZv.; — 3) wieder, Mur., ogr.- C.
40055. itako, adv. = i tako, ohnehin: itako dosti nesrečna raja, Navr. (Let.).
40056. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
40057. íva, f. die Sahlweide (salix caprea), Cig., Jan., C., Št., Tuš. (R.).
40058. ivák, m. die männliche Sahlweide, Fr.- C.
40059. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
40060. ivȃnjščica, f. 1) = kresnica, der Leuchtkäfer, der Johanniskäfer (lampyris noctiluca), Cig., Erj. (Ž.); — 2) die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Notr.- Erj. (Torb.); — neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
40061. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
40062. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
40063. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
40064. ivę̑rje, n. coll. Holzsplitter, der Abschlag beim Behacken und Zimmern.
40065. ivę̑rščak, m. das Bergholz ( min.), Cig. (T.), C.
40066. ívov, adj. von der Sahlweide: ivove šibe.
40067. ívovina, f. das Sahlweidenholz, C.
40068. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
40069. izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
40070. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
40071. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
40072. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
40073. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
40074. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
40075. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
40076. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
40077. izbȃva, f. 1) die Befreiung, die Erlösung, Hal.- C.; — 2) die Verrichtung, C.
40078. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
40079. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
40080. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
40081. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
40082. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
40083. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
40084. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
40085. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
40086. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
40087. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
40088. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
40089. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
40090. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
40091. izbę̑r, f. na izber, zur Auswahl, Dol.; na i. je dano strankama, es steht beiden Theilen frei, Levst. (Nauk); najkrasnejših šetališč na i., LjZv.
40092. izbę̑ra, f. = izbira: ves Egipet ti je na izbero, Ravn.; izberi si jedno teh služeb, na izbero sta ti, Erj. (Izb. sp.).
40093. izbę́rən, -rna, adj. wählbar, Levst. (Pril.).
40094. izberljı̑vəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).
40095. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
40096. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
40097. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
40098. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
40099. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
40100. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
40101. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
40102. izbiráč, m. der Ausklauber, Cig.; — der Scheidejunge ( mont.), Cig.
40103. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
40104. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
40105. izbíravəc, -vca, m. der Klauber, der Aussucher, Cig.; der Scheidejunge ( mont.), Cig.
40106. izbíravka, f. die Klauberin, die Aussucherin, Cig.
40107. izbı̑rčən, -čna, adj. wählerisch, heikelig; (izbiričen), LjZv.
40108. izbı̑rək, -rka, m. das Ausklaubsel, pl. izberki, der Ausschuss, der Auswurf.
40109. izbírən, -rna, adj. 1) auserlesen: izbirna jed, Hal.- C.; — 2) = izbirčen, Cig.
40110. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
40111. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
40112. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
40113. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
40114. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
40115. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
40116. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
40117. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
40118. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
40119. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
40120. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
40121. izbǫ̑čki, adv. seitwärts, Hal.- C.; i. gledati, scheel, verschmitzt blicken, vzhŠt.- C.; — prim. bok.
40122. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
40123. izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.- Cig. (T.).
40124. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
40125. izbòk, -bóka, m. die Ausbauchung, die convexe Form, Z.
40126. izbókati, -am, vb. pf. convex machen, auswölben, Mur., Z.; izbokan = bokast, Cig.
40127. izbolẹ́hati, -am, vb. pf. die Kränklichkeit überstehen, Z.; aussiechen, Cig.
40128. izbolẹ́ti, -ím, vb. pf., Levst. (Nauk), Vrt.; nam. zboleti.
40129. izbọ̑ljšanje, n. die Verbesserung.
40130. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
40131. izboljšȃva, f. die Verbesserung, Jan., C.
40132. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
40133. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
40134. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
40135. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
40136. izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost ( chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
40137. izbǫ̑rnik, m. der Wähler, der Wahlherr, Cig., Jan.; knez izbornik, der Kurfürst, Cig.
40138. izbornoknę̑ški, adj. kurfürstlich, Cig.

   39.539 39.639 39.739 39.839 39.939 40.039 40.139 40.239 40.339 40.439  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani