Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (40.001-40.100)

  1. induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.
  2. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
  3. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
  4. ínjav, adj. = injast, C.
  5. ı̑nje, n. der Rauhreif, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), jvzhŠt., SlGor.
  6. inkunābule, f. pl. prve tiskane knjige, Incunabeln, Cig. (T.).
  7. inkvizícija, f. sodniška preiskava, sredovečno versko sodišče, die Inquisition, Cig. (T.).
  8. ìno, * conj. = in; neokršena oblika, iz: i — no; tako so starejši pisatelji sploh pisali.
  9. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  10. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
  11. inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.
  12. inorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, nk.; — stsl.
  13. inovę̑rəc, -rca, m. = drugoverec, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — hs.
  14. inovę́rən, -rna, adj. = drugoveren, Jan.; — stsl.
  15. inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
  16. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  17. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
  18. inozę̑mje, n. = inozemstvo, nk.
  19. inozę̑mka, f. die Ausländerin, nk.; — rus.
  20. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
  21. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  22. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  23. intenzīvən, -vna, adj. = intensiven, nk.
  24. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  25. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  26. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  27. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  28. intrīga, f. spletka, die Intrigue, C., nk.
  29. intrigānt, m. spletkar, der Intriguant.
  30. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
  31. invalīd, m. v službi onemogli vojak, der Invalid.
  32. invalīdnica, f. das Invalidenhaus, Cig., Jan.
  33. inventār, -rja, m. popis imovine, das Inventar.
  34. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
  35. ipak, conj. gleichwohl, nk.; — hs.
  36. 1. ir, m. die Harpune, der Fischstecher, Trbovlje ( Št.)- C.
  37. 2. ir, m. der Wasserabgrund, Z.; pl. iri = globok tolmun, Notr.; — prim. iriti se.
  38. iradijácija, f. neka optična obmana vsled razne svetlobe, razširjanje slik, die Irradiation ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  39. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
  40. irháče, f. pl. = irhaste hlače, SlN.
  41. írhice, f. pl. = irhaste hlače, C.
  42. ı̑rhnat, adj. = irhast, Z.
  43. ı̑rhnica, f., pl. = irhaste hlače, Zora, Savinska dol.- Pjk. (Črt.).
  44. írhov, adj. = irhast, Z.
  45. írhovəc, -vca, m. 1) kdor nosi irhaste hlače, Vrt.; — 2) neki kamen: das Bergleder, Cig.
  46. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
  47. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
  48. irōničən, -čna, adj. ironisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  49. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
  50. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
  51. 2. irt, m. der Thürpfosten, Kras.
  52. 2. irta, f. der Fenster- oder Thürstein, C.
  53. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
  54. ìtak, adv. 1) ohnehin, SlGosp.- C., jvzhŠt.; — für alle Fälle, Ščav.- C.; — 2) = vendar, dennoch, doch, vzhŠt.- C.; učil se je slabo, ali je dobival itak prvi red, LjZv.; — 3) wieder, Mur., ogr.- C.
  55. itako, adv. = i tako, ohnehin: itako dosti nesrečna raja, Navr. (Let.).
  56. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
  57. íva, f. die Sahlweide (salix caprea), Cig., Jan., C., Št., Tuš. (R.).
  58. ivák, m. die männliche Sahlweide, Fr.- C.
  59. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  60. ivȃnjščica, f. 1) = kresnica, der Leuchtkäfer, der Johanniskäfer (lampyris noctiluca), Cig., Erj. (Ž.); — 2) die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Notr.- Erj. (Torb.); — neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  61. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  62. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
  63. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
  64. ivę̑rje, n. coll. Holzsplitter, der Abschlag beim Behacken und Zimmern.
  65. ivę̑rščak, m. das Bergholz ( min.), Cig. (T.), C.
  66. ívov, adj. von der Sahlweide: ivove šibe.
  67. ívovina, f. das Sahlweidenholz, C.
  68. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
  69. izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
  70. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
  71. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
  72. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
  73. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
  74. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
  75. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  76. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
  77. izbȃva, f. 1) die Befreiung, die Erlösung, Hal.- C.; — 2) die Verrichtung, C.
  78. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
  79. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
  80. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
  81. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
  82. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
  83. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
  84. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
  85. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
  86. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
  87. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
  88. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
  89. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
  90. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
  91. izbę̑r, f. na izber, zur Auswahl, Dol.; na i. je dano strankama, es steht beiden Theilen frei, Levst. (Nauk); najkrasnejših šetališč na i., LjZv.
  92. izbę̑ra, f. = izbira: ves Egipet ti je na izbero, Ravn.; izberi si jedno teh služeb, na izbero sta ti, Erj. (Izb. sp.).
  93. izbę́rən, -rna, adj. wählbar, Levst. (Pril.).
  94. izberljı̑vəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).
  95. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
  96. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
  97. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
  98. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
  99. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
  100. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?

   39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA