Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.901-40.000)

  1. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
  2. ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
  3. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
  4. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
  5. íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
  6. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
  7. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
  8. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
  9. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  10. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
  11. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
  12. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
  13. ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
  14. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
  15. íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.
  16. íkrav, adj. finnig, Cig.; i. prasec, Erj. (Ž.).
  17. ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
  18. íkrica, f. dem. ikra; — kleines flimmerndes Stückchen, die Flitsche, Cig.; — prim. ikra 3).
  19. íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
  20. íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
  21. ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
  22. iləm, -lma, m. = brest, Cig., Jan.; — rus.; prim. lim.
  23. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
  24. ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
  25. ilmovəc, -vca, m. = brest, die Ulme, Cig., Jan.; — prim. ilem.
  26. ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.
  27. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
  28. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
  29. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
  30. ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.
  31. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  32. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
  33. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
  34. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
  35. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
  36. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
  37. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
  38. ílovščica, f. der Hausrothschwanz (lusciola tithys), Erj. (Ž.).
  39. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
  40. iluzōrən, -rna, adj. slepilen, illusorisch, Cig. (T.).
  41. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
  42. īmber, m. der Ingwer (zingiber officinale), Cig., Tuš. (R.); — prim. rus. imbirъ, inbirъ.
  43. īmberovəc, -vca, m. das Ingwerbier, Cig.
  44. imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
  45. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
  46. imę̑la, f. = omela, melje, die Mistel, kajk.- Valj. (Rad).
  47. imẹ́lọ, n. die Habe, das Vermögen, Jan., Cig. (T.); stregle so mu od svojega imela, Trub.
  48. imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
  49. imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
  50. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
  51. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
  52. imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
  53. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
  54. imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.
  55. 1. imẹ̑nje, n. die Habe, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Krelj, Mik.; vse imenje ter blago, alles Hab und Gut, Meg.; popisovanje hišnega imenja, Dict.; stregle so mu od svojega imenja, Dalm.; sirotinsko i., das Waisenvermögen, DZ.; pravdno i., das Zinsgut, d. i. ein Gut, von dem ein Zins an den Grundherrn zu entrichten ist, Rec.
  56. 2. imę̑nje, ** n. coll. die Namen; imenje za atlant preskrbeti, Let.
  57. imenováłən, -łna, adj. 1) nennbar, (-aven) V.-Cig. (?); — 2) Ernennungs-: imenovȃlni dekret, DZkr.
  58. imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  59. imenovȃnje, n. 1) das Nennen, die Benennung; častno i., die Titulatur, Cig., Jan.; — 2) die Ernennung, Cig., Jan., nk.
  60. imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
  61. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
  62. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
  63. imẹ̑telj, m. der Inhaber: i. kakega pisma, i. trgovinskih mark, DZ.; i. kakega vojaškega polka, nk.
  64. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
  65. imẹ̑tje, n. die Habe, der Besitz, das Vermögen, Cig., Jan., M., nk.
  66. imẹ́vati, -am, vb. impf. zu haben pflegen, Jan., C., Mik., DZ., SlN., Nov., Levst. (Zb. sp.).
  67. imortēlka, f. die Immortelle (helichryson), Jan.
  68. imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
  69. imovı̑t, adj. wohlhabend, vermöglich, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  70. imovník, m. der Besitzer, Levst. (Nauk).
  71. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
  72. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
  73. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
  74. ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).
  75. ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
  76. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  77. in, adj. = drug, Z., nk.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; — po drugih slovan. jezikih.
  78. ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
  79. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
  80. inȃče, adv. = drugače, Cig., Jan., Levst., ( nav. 'nače), SlGor.
  81. ináčešnji, adj. = drugačen, SlGor.- C.
  82. inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
  83. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
  84. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
  85. inàt, -áta, adj. = inast ( prim. inateti).
  86. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  87. ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
  88. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
  89. índẹšnji, adj. anderswo befindlich, ogr.- C.
  90. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
  91. ı̑ndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
  92. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
  93. indíkcija, f. die Römerzinszahl, die Indiction, Cig. (T.).
  94. indirēktən, -tna, adj. posreden, indirect.
  95. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
  96. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  97. ı̑ndra, f. der weibliche Unterrock, Z., Gor.- Levst. (Rok.), Dol.; — prim. interfat.
  98. ı̑ndrica, f. dem. indra, Gor.- Levst. (Rok.).
  99. indúh, m. großer, ungeschlachter Mann, Dol.
  100. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.

   39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA