s (39.839-39.938)

39839. hvaložŕtən, -tna, adj. = hvaloželen, Guts.
39840. hvȃłščina, f. die Danksagung, das Dankopfer, C., Ravn.- Valj. (Rad).
39841. hvȃt, m. 1) = seženj, vzhŠt.- C.; — 2) der Griff (pri glasbi), Cig. (T.); na vse hvate, so viel man umfassen kann, Zora.
39842. hvátati, -am, vb. impf. greifen, haschen, Cig., Jan., Hal., Fr.- C.; — betasten, Rihenberk- Erj. (Torb.).
39843. hvátiti, hvȃtim, vb. pf. = prijeti, Cig., Jan.; — hs.?
39844. hvǫ̑šč, m. 1) der Stachelhalm (equisetum), Cig., Jan.; — 2) der Strohwisch, Danj.- Mik.
39845. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
39846. ì, conj. 1) = in, Jan., Mik., nk., ogr., kajk.; — 2) auch, selbst, Jan., ogr., kajk., nk.; — 3) i — i, sowohl — als auch, Jan., nk.
39847. iblájtarčək, -čka, m. dem. iblajtar: šli so za pisarčke in iblajtarčke, LjZv.
39848. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
39849. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
39850. ideāl, m. vzor, das Ideal.
39851. ideālən, -lna, adj. vzoren, ideal, idealisch.
39852. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
39853. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
39854. idēja, f. misel, die Idee.
39855. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
39856. idēntičən, -čna, adj. isti, identisch, Žnid., Cel. (Ar.), nk.
39857. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
39858. íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
39859. ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
39860. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
39861. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
39862. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
39863. iglár, -rja, m. 1) der Nadler, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Nadelbüchse, M., Soška dol.- Erj. (Torb.).
39864. igları̑ja, f. = iglarstvo, Cig.
39865. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
39866. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
39867. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
39868. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
39869. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
39870. iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
39871. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
39872. iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
39873. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
39874. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
39875. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
39876. 2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
39877. igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
39878. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
39879. ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
39880. igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
39881. igráča, f. das Spielzeug, das Kinderspiel, die Spielerei; to niso igrače, das ist keine Kleinigkeit, Cig.
39882. igráčica, f. 1) dem. igrača; — 2) igračíca, die Spielerin, Z.; — die Schauspielerin, die Actrice, Jan.
39883. igráłən, -łna, adj. spielbar, (-ven) Cig.; — das Spielen betreffend, nk.; gledališčno igralno osobje, nk.
39884. igralíšče, n. der Spielplatz, Mur., Cig., nk.
39885. igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
39886. igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
39887. igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
39888. igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
39889. igràv, -áva, adj. spielsüchtig, C.
39890. igrȃvəc, -vca, m. der Spieler; hud i., ein großer Spieler, Cig.; — gledališki i., der Schauspieler, Cig., Jan., nk.
39891. igrȃvka, f. die Spielerin; — gledališka i., die Schauspielerin, Cig., Jan., nk.
39892. igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.
39893. igrẹ́vati, -am, vb. impf. zu spielen pflegen, Mik., Vrt.; ( nam. igravati).
39894. ígrica, in: igricà, f. dem. igra, das Spielchen; — das Dramolet, Cig. (T.).
39895. igrìv, -íva, adj. spielend: igrive sapice so prinašale novico, Zv.; Igrive črede se paso nam v travi, Jurč.
39896. ígrn, adj. = igrski, Jan. (H.).
39897. igrohlę́pən, -pna, adj. spielsüchtig, Jan. (H.).
39898. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
39899. igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
39900. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
39901. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
39902. ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
39903. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
39904. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
39905. íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
39906. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
39907. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
39908. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
39909. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
39910. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
39911. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
39912. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
39913. ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
39914. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
39915. íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.
39916. íkrav, adj. finnig, Cig.; i. prasec, Erj. (Ž.).
39917. ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
39918. íkrica, f. dem. ikra; — kleines flimmerndes Stückchen, die Flitsche, Cig.; — prim. ikra 3).
39919. íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
39920. íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
39921. ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
39922. iləm, -lma, m. = brest, Cig., Jan.; — rus.; prim. lim.
39923. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
39924. ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
39925. ilmovəc, -vca, m. = brest, die Ulme, Cig., Jan.; — prim. ilem.
39926. ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.
39927. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
39928. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
39929. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
39930. ílov, adj. Lehm-, aus Lehm; ilova zemlja, Lehmerde.
39931. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
39932. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
39933. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
39934. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
39935. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
39936. ílovje, n. das Lehmwerk, Cig.
39937. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
39938. ílovščica, f. der Hausrothschwanz (lusciola tithys), Erj. (Ž.).

   39.339 39.439 39.539 39.639 39.739 39.839 39.939 40.039 40.139 40.239  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani