s (39.801-39.900)

39801. húlati, -am, vb. impf. verspotten: h. koga, C.; — prim. 2. hula.
39802. 1. húliti, hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.- C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.- C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.- C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.
39803. 2. húliti, -im, vb. impf. tadeln, missbilligen, lästern, Cig., C.; oni hulijo, česar ne razumejo, Cv.; — hs.
39804. 3. húliti, -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.- C.; — prim. fuliti.
39805. hulı̑vəc, -vca, m. kdor se huli, Levst. (Zb. sp.); — prim. 1. huliti 2).
39806. 1. húljenje, n. 1) das Sichducken, Valj. (Rad); duckmäuserisches Benehmen, die Verstellung, Cig.
39807. 2. húljenje, n. das Tadeln, das Lästern, Cig.; — hs.
39808. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
39809. humōr, -rja, m. duhovita, dobrohotno šaljiva presoja človeških slabosti, der Humor.
39810. húntalọ, n. der durch die Nase redet, Ist.- C.
39811. húntati, -am, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Jan., Ist.- C.
39812. húpati, -pam, -pljem, vb. impf. (den Laut hup hören lassen), schreien, Mik.
39813. hurȃ, interj. hurrah! (vojaški bojni, tudi slavilni krik).
39814. hȗrda, f. närrischer, thörichter Mensch (psovka), vzhŠt.- C.
39815. hȗš, interj. Zuruf an Schweine, um sie fortzutreiben, BlKr.; — huš huš! (tako se govori po otročje, kadar je mraz).
39816. hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.- C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.
39817. húškniti, hȗšknem, vb. pf. hastig aussprechen, SlN., Nov.
39818. huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
39819. hvał, m. na hval priti, nam. na hvalo p., zustatten kommen: črešnje pridejo na hval, Gor.; črez sedem let vse na hval pride, ("na hval'") Polj.; — pogl. hvala 3).
39820. hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.- C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.
39821. hvalę́ka, f. das Loblied, ogr.- C.
39822. hvalę́kati, -am, vb. impf. Loblieder singen, ogr.- C.
39823. hváłən, -łna, adj. 1) Lob-, Mur., Cig., Jan.; hvȃlna pesen, das Loblied, das Lobgedicht, Cig., Jan., Krelj; hvalni listi, Lobbriefe, Dalm.; — lobreich, Cig., Jan.; — lobenswert, M., nk.; — 2) = zahvalen, dankbar: v hvalni spomin, C.; Dank-: hvalna nedelja, der Danksonntag, M.; hvalni god, das Dankfest, Ravn.; — govori se nav. hvalən, ne: hvałən.
39824. hvȃlež, m. 1) der lästige Lobredner, Z.; — 2) der Prahler, Cig.
39825. hvalę́žən, -žna, adj. 1) dankbar; h. biti komu za kaj; h. o nauku Vrt.; — 2) = hvalen (Lob-): hvaležna pesen, Trub.
39826. hválica, f. dem. hvala; kleines Lob, Dict., Zora; na hvalico kupiti, auf das Lob hin kaufen, C.
39827. hvalı̑čar, -rja, m. = hvalisavec, Levst. (Zb. sp.).
39828. hvalíłən, -łna, adj. anpreislich, (-ivən), Cig.
39829. hvalı̑telj, m. der Lober, der Lobredner, Mur., Jan., nk.; sam svoj h., kajk.- Valj. (Rad).
39830. hvalı̑təv, -tve, f. das Lob, die Anpreisung, Jan., ZgD.
39831. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
39832. hváljenje, n. 1) das Loben, das Preisen; — 2) das Danken.
39833. hvȃłnica, f. 1) das Loblied, Cig., Jan.; die Hymne, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Danklied, Jan.
39834. hvalopẹ̀v, -pẹ́va, m. zahvalni spev, der Dankgesang, Cig.
39835. hvalopẹ̑vəc, -vca, m. der Lobsinger, Cig.
39836. hvalovítən, -tna, adj. berühmt, C.; — löblich, Guts.- Cig.
39837. hvalovzdávanje, n. die Danksagung, ogr.- C.
39838. hvaložéljən, -ljna, adj. lobsüchtig, Mur., (hvaleželen), Guts.
39839. hvaložŕtən, -tna, adj. = hvaloželen, Guts.
39840. hvȃłščina, f. die Danksagung, das Dankopfer, C., Ravn.- Valj. (Rad).
39841. hvȃt, m. 1) = seženj, vzhŠt.- C.; — 2) der Griff (pri glasbi), Cig. (T.); na vse hvate, so viel man umfassen kann, Zora.
39842. hvátati, -am, vb. impf. greifen, haschen, Cig., Jan., Hal., Fr.- C.; — betasten, Rihenberk- Erj. (Torb.).
39843. hvátiti, hvȃtim, vb. pf. = prijeti, Cig., Jan.; — hs.?
39844. hvǫ̑šč, m. 1) der Stachelhalm (equisetum), Cig., Jan.; — 2) der Strohwisch, Danj.- Mik.
39845. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
39846. ì, conj. 1) = in, Jan., Mik., nk., ogr., kajk.; — 2) auch, selbst, Jan., ogr., kajk., nk.; — 3) i — i, sowohl — als auch, Jan., nk.
39847. iblájtarčək, -čka, m. dem. iblajtar: šli so za pisarčke in iblajtarčke, LjZv.
39848. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
39849. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
39850. ideāl, m. vzor, das Ideal.
39851. ideālən, -lna, adj. vzoren, ideal, idealisch.
39852. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
39853. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
39854. idēja, f. misel, die Idee.
39855. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
39856. idēntičən, -čna, adj. isti, identisch, Žnid., Cel. (Ar.), nk.
39857. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
39858. íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
39859. ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
39860. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
39861. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
39862. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
39863. iglár, -rja, m. 1) der Nadler, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Nadelbüchse, M., Soška dol.- Erj. (Torb.).
39864. igları̑ja, f. = iglarstvo, Cig.
39865. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
39866. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
39867. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
39868. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
39869. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
39870. iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
39871. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
39872. iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
39873. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
39874. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
39875. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
39876. 2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
39877. igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
39878. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
39879. ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
39880. igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
39881. igráča, f. das Spielzeug, das Kinderspiel, die Spielerei; to niso igrače, das ist keine Kleinigkeit, Cig.
39882. igráčica, f. 1) dem. igrača; — 2) igračíca, die Spielerin, Z.; — die Schauspielerin, die Actrice, Jan.
39883. igráłən, -łna, adj. spielbar, (-ven) Cig.; — das Spielen betreffend, nk.; gledališčno igralno osobje, nk.
39884. igralíšče, n. der Spielplatz, Mur., Cig., nk.
39885. igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
39886. igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
39887. igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
39888. igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
39889. igràv, -áva, adj. spielsüchtig, C.
39890. igrȃvəc, -vca, m. der Spieler; hud i., ein großer Spieler, Cig.; — gledališki i., der Schauspieler, Cig., Jan., nk.
39891. igrȃvka, f. die Spielerin; — gledališka i., die Schauspielerin, Cig., Jan., nk.
39892. igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.
39893. igrẹ́vati, -am, vb. impf. zu spielen pflegen, Mik., Vrt.; ( nam. igravati).
39894. ígrica, in: igricà, f. dem. igra, das Spielchen; — das Dramolet, Cig. (T.).
39895. igrìv, -íva, adj. spielend: igrive sapice so prinašale novico, Zv.; Igrive črede se paso nam v travi, Jurč.
39896. ígrn, adj. = igrski, Jan. (H.).
39897. igrohlę́pən, -pna, adj. spielsüchtig, Jan. (H.).
39898. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
39899. igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
39900. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.

   39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani