Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.701-39.800)


  1. hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.- C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
  2. hrúškovəc, -vca, m. der Birnmost.
  3. hrúškovica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig.
  4. hrúškovina, f. das Birnbaumholz, Cig.
  5. hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
  6. hrútje, n. das Tosen, das Röcheln, das Geschrei, C.
  7. hrvatíca, f. neka suknja, Danj.- C.; = 1. čoha, ogr.- C.
  8. hrvȃtič, m. die Hauhechel (ononis), Ščav.- C.
  9. hŕzanje, n. das Wiehern, Habd.- Mik., Mur., Jan.
  10. hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
  11. hŕzavəc, -vca, m. der Wieherer, Mur.; — pren. der sehr laut zu lachen pflegt, Mur.
  12. hrzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrzati, Št.- Z., Npes.-Vraz.
  13. hŕzniti, hȓznem, vb. pf. einen Wieherlaut ausstoßen, Danj. (Posv. p.).
  14. hrženíca, f. der Grasfrosch (rana temporaria), Guts., Mur., Erj. (Ž.).
  15. hržíca, f. die Gallmücke (ker dela na rastlinah izrastke ali hrge), Erj. (Ž.).
  16. hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.- C.
  17. húba, f. die Schalmei, Hip. (Orb.); — prim. hoboj.
  18. hubíka, f., SlGradec- C., pogl. hudobika.
  19. hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
  20. húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.- C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.- C.
  21. hudeníca, f. hudenice, "weibliche böse Geister, die den ungetauften Kindern schaden sollen", C.; Furien, Št.- Cig.
  22. hudíč, m. der Teufel; ta človek ti je za hudiča, ein Teufelskerl, Erj. (Izb. sp.).
  23. hudíčək, -čka, m. dem. hudič, das Teufelchen.
  24. hudíčev, adj. des Teufels, Teufels-, teuflisch; hudičevo delo, das Teufelswerk; h. človek, ein teuflischer Mensch.
  25. hudičevȃnje, n. das Fluchen mit dem Worte hudič.
  26. hudı̑čji, adj. Teufels-, teuflisch: Po hudičje črno lice 'ma, Vod. (Pes.).
  27. hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. ( Vest.); — prim. hudobika, dobrika.
  28. hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
  29. hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.- Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn- Erj. (Torb.).
  30. hudírjev, adj. des Teufels; verteufelt, Cig. hudirjev človek, ein Teufelskerl, Cig.
  31. hudírščak, m. = hudir, SlGor.- C.; der Dämon, Zora.
  32. hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
  33. hudóba, f. 1) die Bosheit; iz hudobe kaj storiti; sama hudoba ga je, er ist die lautere Bosheit; — 2) der Zorn, der Ingrimm: s hudobo, mit Ingrimm, C.; prim. zloba; — 3) (o osebah) der Schlimme, der Bösewicht: ta hudoba! ti hudoba ti! — der böse Geist, der Teufel; — 4) die Scham, die Genitalien, Gor.
  34. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
  35. hudóbəc, -bca, m. der Böse, der Teufel, Jan., M., Let.; — = škrat, LjZv.
  36. hudóbən, -bna, adj. boshaft, böse; h. namen, böse Absicht; hudobna poškodba, boshafte Beschädigung, Cig.; hudobni jeziki, Lästerzungen.
  37. hudobı̑ja, f. die Bosheit; to je sama h.! das ist reine Bosheit! die boshafte That; hudobijo storiti, einen Frevel verüben, Cig.
  38. hudobijȃn, m. = hudič, Npes.- Kres.
  39. hudobíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Št.- C., Poh.- Erj. (Torb.); — = jerebika, die Vogelbeere, SlGradec- C.
  40. hudobı̑łnik, m. der Stechapfel (datura stramonium), SlGor.- Erj. (Torb.).
  41. hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
  42. hudobljìv, -íva, adj. = hudoben, Mur.; hudobljivo srce, C.
  43. hudȏbnež, m. böser, boshafter Mensch, der Bösewicht.
  44. hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
  45. hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
  46. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
  47. hudodẹ̑jəc, -jca, m. der Missethäter, nk.
  48. hudodẹ̑łəc, -łca, m. = hudodelnik, Cig., Jan.; Bog tepe hudodelce po hudodelcih, Ravn.; naj ne mamijo hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, Levst. (Nauk).
  49. hudodẹ́łən, -łna, adj. übelthätig, verbrecherisch, Cig., Jan.
  50. hudodẹ́liti, -dẹ̑lim, vb. impf. Uebelthaten begehen, böse handeln, freveln, Mur., Jan., C., Ravn.
  51. hudodẹ̑łnica, f. die Missethäterin, die Verbrecherin, Cig., Jan., nk.
  52. hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad), nk.
  53. hudoglèd, -glę́da, adj. finster blickend: h. človek, Jurč.; — = grdogled, scheelsüchtig, Cig.
  54. hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
  55. hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
  56. hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
  57. hudolẹ́tən, -tna, adj. missjährig, Z.; — mager (o živini in človeku), Gor.
  58. hudolẹ̑tnež, m. magerer Mensch, nk.
  59. hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.- C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.- C.
  60. hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.- C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.- C.
  61. hudomišljìv, -íva, adj. Böses sinnend, ogr.- C.
  62. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
  63. hudomȗšnež, m. = hudomušnik, SlN.
  64. hudomȗšnik, m. hudomušen človek, SlN.
  65. hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.- C.; (po lat. maledicere).
  66. hudóta, f. das Böse, das Uebel, Blc.-C.
  67. hudoùm, -úma, m. neka trava, ki raste v bukovju, C.
  68. hudoúmiti, -ȗmim, vb. impf. = blazniti, rasen, (hudumiti) Jarn.; (= h. se, M.).
  69. hudoúrən, -rna, adj. Gewitter-, gewitterhaft, Cig., Jan.; hudoȗrni oblaki, Gewitterwolken, Cig., SlN.; wetterlaunisch, wetterwendisch, V.-Cig.
  70. hudoȗrnica, f. 1) velika h., = hudournik 2), Cig., Levst. (Nauk), Frey. (F.); — 2) neka bajeslovna rastlina, Bes. 1870. 10.
  71. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
  72. hudovȃnje, n. der Aerger, Cig.; das Schmälen: h. in groženje inženirjevo, Jurč.
  73. húdovina, f. = hudovitovina (?): s hudovino nekateri vino barvajo, jvzhŠt.
  74. hudovı̑rje, n. der Ort, wo das Wasser durchschlägt, = sačišče, Cig.
  75. hudovı̑t, adj. schlimm, schädlich, Nov.- C.
  76. hudovítovina, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Cig.
  77. hudovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Uebelwollende, Cig., C.; der Boshafte, Jan.
  78. hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
  79. hudovǫ̑ljnež, m. der Böswillige, der Uebelgesinnte, Cig., C., M.
  80. hudovǫ̑ljnik, m. der Böswillige, Z.; schelmischer Mensch, Cig.
  81. hudovoščljìv, -íva, adj. schadenfroh (hudovǫ́ščljiv), Mur.
  82. hudozı̑məc, -mca, m. nav. pl. hudozimci, die Heiligen, deren Festtage in die strenge Winterszeit fallen (Paulus, Antonius, Agnes, etc.), Svet. (Rok.).
  83. hudožéljən, -ljna, adj. übelwollend, schadenfroh, C.
  84. hudožı̑v, -žíva, adj. schlecht aussehend, kränklich, C.
  85. hudožı̑vnik, m. der mühselig Lebende, Notr.
  86. huhȃłka, f. = gugalica, die Schaukel, Št.- C.; — die Hängematte, Valj. (Rad).
  87. huhorica, f. der Sturmwind, C.; — prim. hohorin.
  88. huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.
  89. hȗj, interj. huj, huj! Zuruf an Schweine, SlGor.- C., jvzhŠt.
  90. hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.- C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid- Erj. (Torb.).
  91. hujȃva, f. das Elend, das Missgeschick, die Drangsal, ZgD., Polj.
  92. hȗjšanje, n. 1) das Verschlimmern; — 2) das Abmagern.
  93. hȗjšati, -am, vb. impf. 1) verschlimmern, h. se, sich verschlimmern; — 2) ärgern, Aegernis geben, M., Z.; — 3) mager machen, zehren: bolezen ga hujša, Cig.; — h. se, mager werden, Cig.; — 4) intr. hujšati, mager werden, hagern, Cig., Jan., M.
  94. hȗk, m. 1) der Hauch, Cig.; — 2) das Geräusch, Rez.- C.
  95. húka, f. der Tumult, der Lärm: huka in buka, SlN., Vrt., Zv., Erj. (Izb. sp.).
  96. hukáč, m. der Puster, Cig.
  97. hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
  98. hȗkež, m. der Haucher: sv. Lukež v roke hukež, Lašče- Erj. (Torb.).
  99. húkniti, hȗknem, vb. pf. 1) hauchen, Cig.; h. v zrcalo, Vrt.; — 2) aufschreien, aufächzen, Bes.
  100. 2. húla, f. die Beschimpfung, Slom.- C.; hs.

   39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA