Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (39.701-39.800)
-
hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.- C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
-
hrúškovəc, -vca, m. der Birnmost.
-
hrúškovica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig.
-
hrúškovina, f. das Birnbaumholz, Cig.
-
hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
-
hrútje, n. das Tosen, das Röcheln, das Geschrei, C.
-
hrvatíca, f. neka suknja, Danj.- C.; = 1. čoha, ogr.- C.
-
hrvȃtič, m. die Hauhechel (ononis), Ščav.- C.
-
hŕzanje, n. das Wiehern, Habd.- Mik., Mur., Jan.
-
hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
-
hŕzavəc, -vca, m. der Wieherer, Mur.; — pren. der sehr laut zu lachen pflegt, Mur.
-
hrzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrzati, Št.- Z., Npes.-Vraz.
-
hŕzniti, hȓznem, vb. pf. einen Wieherlaut ausstoßen, Danj. (Posv. p.).
-
hrženíca, f. der Grasfrosch (rana temporaria), Guts., Mur., Erj. (Ž.).
-
hržíca, f. die Gallmücke (ker dela na rastlinah izrastke ali hrge), Erj. (Ž.).
-
hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.- C.
-
húba, f. die Schalmei, Hip. (Orb.); — prim. hoboj.
-
hubíka, f., SlGradec- C., pogl. hudobika.
-
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
-
húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.- C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.- C.
-
hudeníca, f. hudenice, "weibliche böse Geister, die den ungetauften Kindern schaden sollen", C.; Furien, Št.- Cig.
-
hudíč, m. der Teufel; ta človek ti je za hudiča, ein Teufelskerl, Erj. (Izb. sp.).
-
hudíčək, -čka, m. dem. hudič, das Teufelchen.
-
hudíčev, adj. des Teufels, Teufels-, teuflisch; hudičevo delo, das Teufelswerk; h. človek, ein teuflischer Mensch.
-
hudičevȃnje, n. das Fluchen mit dem Worte hudič.
-
hudı̑čji, adj. Teufels-, teuflisch: Po hudičje črno lice 'ma, Vod. (Pes.).
-
hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. ( Vest.); — prim. hudobika, dobrika.
-
hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
-
hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.- Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn- Erj. (Torb.).
-
hudírjev, adj. des Teufels; verteufelt, Cig. hudirjev človek, ein Teufelskerl, Cig.
-
hudírščak, m. = hudir, SlGor.- C.; der Dämon, Zora.
-
hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
-
hudóba, f. 1) die Bosheit; iz hudobe kaj storiti; sama hudoba ga je, er ist die lautere Bosheit; — 2) der Zorn, der Ingrimm: s hudobo, mit Ingrimm, C.; prim. zloba; — 3) (o osebah) der Schlimme, der Bösewicht: ta hudoba! ti hudoba ti! — der böse Geist, der Teufel; — 4) die Scham, die Genitalien, Gor.
-
hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
-
hudóbəc, -bca, m. der Böse, der Teufel, Jan., M., Let.; — = škrat, LjZv.
-
hudóbən, -bna, adj. boshaft, böse; h. namen, böse Absicht; hudobna poškodba, boshafte Beschädigung, Cig.; hudobni jeziki, Lästerzungen.
-
hudobı̑ja, f. die Bosheit; to je sama h.! das ist reine Bosheit! die boshafte That; hudobijo storiti, einen Frevel verüben, Cig.
-
hudobijȃn, m. = hudič, Npes.- Kres.
-
hudobíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Št.- C., Poh.- Erj. (Torb.); — = jerebika, die Vogelbeere, SlGradec- C.
-
hudobı̑łnik, m. der Stechapfel (datura stramonium), SlGor.- Erj. (Torb.).
-
hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
-
hudobljìv, -íva, adj. = hudoben, Mur.; hudobljivo srce, C.
-
hudȏbnež, m. böser, boshafter Mensch, der Bösewicht.
-
hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
-
hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
-
hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
-
hudodẹ̑jəc, -jca, m. der Missethäter, nk.
-
hudodẹ̑łəc, -łca, m. = hudodelnik, Cig., Jan.; Bog tepe hudodelce po hudodelcih, Ravn.; naj ne mamijo hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, Levst. (Nauk).
-
hudodẹ́łən, -łna, adj. übelthätig, verbrecherisch, Cig., Jan.
-
hudodẹ́liti, -dẹ̑lim, vb. impf. Uebelthaten begehen, böse handeln, freveln, Mur., Jan., C., Ravn.
-
hudodẹ̑łnica, f. die Missethäterin, die Verbrecherin, Cig., Jan., nk.
-
hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad), nk.
-
hudoglèd, -glę́da, adj. finster blickend: h. človek, Jurč.; — = grdogled, scheelsüchtig, Cig.
-
hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
-
hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
-
hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
-
hudolẹ́tən, -tna, adj. missjährig, Z.; — mager (o živini in človeku), Gor.
-
hudolẹ̑tnež, m. magerer Mensch, nk.
-
hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.- C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.- C.
-
hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.- C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.- C.
-
hudomišljìv, -íva, adj. Böses sinnend, ogr.- C.
-
hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
-
hudomȗšnež, m. = hudomušnik, SlN.
-
hudomȗšnik, m. hudomušen človek, SlN.
-
hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.- C.; (po lat. maledicere).
-
hudóta, f. das Böse, das Uebel, Blc.-C.
-
hudoùm, -úma, m. neka trava, ki raste v bukovju, C.
-
hudoúmiti, -ȗmim, vb. impf. = blazniti, rasen, (hudumiti) Jarn.; (= h. se, M.).
-
hudoúrən, -rna, adj. Gewitter-, gewitterhaft, Cig., Jan.; hudoȗrni oblaki, Gewitterwolken, Cig., SlN.; wetterlaunisch, wetterwendisch, V.-Cig.
-
hudoȗrnica, f. 1) velika h., = hudournik 2), Cig., Levst. (Nauk), Frey. (F.); — 2) neka bajeslovna rastlina, Bes. 1870. 10.
-
hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
-
hudovȃnje, n. der Aerger, Cig.; das Schmälen: h. in groženje inženirjevo, Jurč.
-
húdovina, f. = hudovitovina (?): s hudovino nekateri vino barvajo, jvzhŠt.
-
hudovı̑rje, n. der Ort, wo das Wasser durchschlägt, = sačišče, Cig.
-
hudovı̑t, adj. schlimm, schädlich, Nov.- C.
-
hudovítovina, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Cig.
-
hudovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Uebelwollende, Cig., C.; der Boshafte, Jan.
-
hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
-
hudovǫ̑ljnež, m. der Böswillige, der Uebelgesinnte, Cig., C., M.
-
hudovǫ̑ljnik, m. der Böswillige, Z.; schelmischer Mensch, Cig.
-
hudovoščljìv, -íva, adj. schadenfroh (hudovǫ́ščljiv), Mur.
-
hudozı̑məc, -mca, m. nav. pl. hudozimci, die Heiligen, deren Festtage in die strenge Winterszeit fallen (Paulus, Antonius, Agnes, etc.), Svet. (Rok.).
-
hudožéljən, -ljna, adj. übelwollend, schadenfroh, C.
-
hudožı̑v, -žíva, adj. schlecht aussehend, kränklich, C.
-
hudožı̑vnik, m. der mühselig Lebende, Notr.
-
huhȃłka, f. = gugalica, die Schaukel, Št.- C.; — die Hängematte, Valj. (Rad).
-
huhorica, f. der Sturmwind, C.; — prim. hohorin.
-
huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.
-
hȗj, interj. huj, huj! Zuruf an Schweine, SlGor.- C., jvzhŠt.
-
hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.- C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid- Erj. (Torb.).
-
hujȃva, f. das Elend, das Missgeschick, die Drangsal, ZgD., Polj.
-
hȗjšanje, n. 1) das Verschlimmern; — 2) das Abmagern.
-
hȗjšati, -am, vb. impf. 1) verschlimmern, h. se, sich verschlimmern; — 2) ärgern, Aegernis geben, M., Z.; — 3) mager machen, zehren: bolezen ga hujša, Cig.; — h. se, mager werden, Cig.; — 4) intr. hujšati, mager werden, hagern, Cig., Jan., M.
-
hȗk, m. 1) der Hauch, Cig.; — 2) das Geräusch, Rez.- C.
-
húka, f. der Tumult, der Lärm: huka in buka, SlN., Vrt., Zv., Erj. (Izb. sp.).
-
hukáč, m. der Puster, Cig.
-
hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
-
hȗkež, m. der Haucher: sv. Lukež v roke hukež, Lašče- Erj. (Torb.).
-
húkniti, hȗknem, vb. pf. 1) hauchen, Cig.; h. v zrcalo, Vrt.; — 2) aufschreien, aufächzen, Bes.
-
2. húla, f. die Beschimpfung, Slom.- C.; — hs.
39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani