Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.601-39.700)


  1. hribolȃzəc, -zca, m. der Bergsteiger, Cig., nk.
  2. hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
  3. hríbrc, m. dem. hriber; (Imam — obsevati) Vse dolinice ino hribrce, Npes.-Schein.
  4. hrı̑d, m. der Fels, Cig. (T.), C.; die Klippe, C.; hs.
  5. hridína, f. der Felsenblock, Cig.; pl. hridine, die Felsmassen, Cig. (T.).
  6. hrigrati, -am, vb. impf. schnattern, Jarn.
  7. hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).
  8. hripáč, m. der Heisere, der Röchler, Cig., Jan.
  9. hrípanje, n. heiseres Sprechen; — das Röcheln, Cig.; schweres Athmen, Štrek.
  10. hrípati, -pam, -pljem, vb. impf. röcheln, eine heisere Stimme haben; moje grlo hriplje, Trub.
  11. hrípav, adj. heiser; hripav glas, eine rauhe, heisere, krächzende Stimme; — röchelnd, Mur., Cig.
  12. hrípavəc, -vca, m. der Heisere, der Röchelnde, Mur., Cig.
  13. hrípavica, f. die Heiserkeit, Z.; der Husten, Cig., Jan.
  14. hrípəlj, -plja, m. 1) alter, hüstelnder Mann, C.; — 2) der Nasenscheidewandknorpel, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C., Erj. (Som.).
  15. hripẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser sein, Dict.
  16. hripòt, -óta, m. die Heiserkeit, Mik.; — röchelndes Athmen, M.
  17. hr̀k, hŕka, m. 1) der mit Räuspern verbundene Husten, C.; — 2) = hrček 3), Mur.
  18. hrkálọ, n. = grlo, dušnik (šaljivo), Levst. (Zb. sp.).
  19. hŕkanje, n. 1) das Räuspern; — 2) das Schnarchen.
  20. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
  21. hŕkav, adj. 1) heiser, C.; — 2) schnarchend, Jan.
  22. hŕkavəc, -vca, m. der Schnarcher, Mur., Jan., C.
  23. hŕkavica, f. rauher Hals, die Heiserkeit, C.
  24. hŕkavka, f. die Schnarcherin, Mur.
  25. hȓkež, m. der Schnarcher, Guts.
  26. hŕkniti, hȓknem, vb. pf. 1) sich räuspern, M.; — 2) einen Schnarchlaut von sich geben, Jan.
  27. hrləc, -lca, m. der Rüssel, die Schnauze, das Maul, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; kobila s suhim hrlcem ("hrlecem"), SlN.; — iz rlec, nam. rilec, C.
  28. hŕliti, -im, vb. impf. schnarchen, Cig., Jan., C.; — röcheln, C.
  29. hrmẹ̑nje, n. das Brausen, das Tosen, Jan.
  30. hrmetánəc, -nca, m. = hrustanec, Mur., C.
  31. hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
  32. hrmǫ̑n, m. das Flohkraut (pulicaria), C.
  33. 1. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schnarchlaut von sich geben, Z.; aufröcheln, Cig.; h. in umreti, Cig.
  34. 2. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schlag versetzen, C., ( nam. hrpniti).
  35. hrnjati, -am, vb. impf. schnarchen, schnurren, Cig.; maček začne hrnjati, SlN.
  36. hrnjavəc, -vca, m. 1) der Schnarcher, Z.; — 2) die Pferdeschnauze, Hal.- C.
  37. hrnjǫ́liti, -ǫ̑lim, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., SlGor.- C.
  38. hrǫ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen oder ein ähnliches Geräusch, wie beim Nagen hervorbringen, C.; — prim. hrbati, holbati.
  39. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
  40. hrod, f., Guts., Jarn., Mur., pogl. grod f.
  41. hrodje, n., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. grodje.
  42. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
  43. hròm, hróma, adj. lahm; h. na nogah, Dalm.; — bresthaft, Cig. (T.); krankhaft: hrome prsi, ogr.- C.
  44. hromátanje, n. das Hinken, Jarn.
  45. hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).
  46. hromẹ́ti, -ím, vb. impf. hinken, C.; — bresthaft sein, Cig.
  47. hromíti, -ím, vb. impf. hinkend, bresthaft machen, verkrüppeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
  48. hromonǫ́žən, -žna, adj. an den Füßen lahm, Levst. (Zb. sp.).
  49. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
  50. hromótən, -tna, adj. lahm, krüppelhaft, gebrechlich, Cig., C., Svet. (Rok.); hromotni cestarji, Levst. (Cest.).
  51. hromȏtnik, m. der Gebrechliche, Levst. (Nauk).
  52. hromoúdən, -dna, adj. mit lahmen Gliedern: Rodila je otroke hromoudne, Levst. (Zb. sp.).
  53. hrópati, -pljem, vb. impf. röcheln, schnarchen, Jarn., Jan., C.; — grob lachen, C.
  54. 2. hrópəc, -pca, m. = hrustec, der Knorpel, SlGradec- C.
  55. hropẹ̑nje ali: hrópenje, n. das Röcheln; — prim. hropeti in hropsti.
  56. hropẹ́ti, -ím, vb. impf. röcheln, Dict., Cig., C., BlKr.; v prsih hropi, C.
  57. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
  58. hropòt, -póta, m. das Röcheln, Met., Mik.
  59. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
  60. hropȗn, m. kleiner Mörser zum Schießen, Mik.
  61. hrǫ́šč, m. 1) der Käfer, Cig., Jan., Mik.; navadni h., der Maikäfer (melolontha vulgaris), Erj. (Ž.).
  62. hrǫ́ščev, adj. des Käfers-, Käfer-, Jan.
  63. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
  64. hr̀p, hŕpa, m. der Schlag, C.
  65. hŕpa, f. die Masse, der Haufe, die Schar, C., Erj. (Izb. sp.); hs.
  66. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
  67. hŕščati, -ím, vb. impf. = hreščati, Cig., Jan., C., Burg.; stare kosti so mu hrščale in pokale, LjZv.
  68. hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  69. hrščeli, m. pl. die Pferdeschnauze, vzhŠt., ogr.- C.
  70. hrščljìv, adj. den Husten habend, C.
  71. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
  72. hŕtati, -am, vb. impf. schnaufen, C.
  73. hrúliti, -im, vb. impf. blasen, pfeifen, C.; nevihta hruli, der Sturm pfeift, C.; — prim. fruliti.
  74. hrȗm, m. 1) das Getöse, der Lärm; posvetni hrum, das Weltgeräusch; — 2) das Echo, Mur.
  75. hrúmati, hrȗmam, -mljem, vb. impf. lärmen, tosen, Mur.
  76. hrúmən, -mna, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., Jan., C., nk.
  77. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
  78. hrumpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) mit Geräusch fressen, knorpelnd essen, = hrustati, vzhŠt.- C.; — 2) röchelnd husten, C.
  79. hrúniti, hrȗnem, vb. pf. aufrauschen, aufschreien, ogr.- C.
  80. hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.
  81. hrúpa, f. der Wettersturm, vzhŠt.- C.
  82. hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.
  83. hrupȃvəc, -vca, m. = hrustanec, C.
  84. hrȗpəc, -pca, m. = hrustanec, Jan., C.
  85. hrúpən, -pna, adj. lärmend, geräuschvoll, Cig., nk.
  86. hrupẹ̑nje, n. das Lärmen: h. in šumenje, Trub.
  87. hrupetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. poltern, rumpeln, C.; krachen, Guts.
  88. hrupẹ́ti, -ím, vb. impf. lärmen, tumultuieren, Cig., Jan.; vse je zoper eno drugo hrupelo, Trub.; vse mesto hrupi, Dalm.; rauschen, wettern, stürmen, Cig., Jan., C.; — hrupi mi, ich röchle, C.
  89. hrúpiti, -im, vb. impf. 1) = hrupeti, Mur., Cig.; — 2) h. se, = ustiti se, prevzetno govoriti, Koborid- Erj. (Torb.).
  90. hrȗšč, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Cig., Jan., C., svetni h. in trušč, Cv.; ušesni h., das Ohrensausen, Erj. (Som.).
  91. hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
  92. hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
  93. hruščàv, -áva, adj. rauschend, C.
  94. hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos- Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.- C.
  95. hrúščiti, -im, vb. impf. rauschen, Mur., Trst. (Let.).
  96. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
  97. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
  98. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
  99. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
  100. hrúševka, f. 1) = hruševec 1), Cig.; — 2) = hruševica, Erj. (Izb. sp.).

   39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA