Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.439-39.538)

  1. hołbánja, f. 1) = 3. globanja, der Schädel, vzhŠt.- C.; — 2) = holbotina, vzhŠt.- C.
  2. hȏłbati, -bam, vb. impf. hohl ausnagen: sršeni n. pr. sadje, miši repo holbajo, vzhŠt.- C.; — pogl. globati.
  3. hołbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch nagen, vzhŠt.- C.
  4. hołbotína, f. etwas von Mäusen hohl Ausgenagtes ( z. B. eine hohle Rübe u. dgl.), C.
  5. hȏłmje, n. das Hügelland, Cig. (T.).
  6. hóməc, -mca, m., Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Kor.; pogl. holmec.
  7. homeopātičən, -čna, adj. homöopathisch.
  8. homeopatı̑ja, f. zdravljenje po pravilu, da se bolezen leči z lekom, kateri v zdravem telesu isto bolezen povzročuje, die Homöopathie.
  9. 1. homǫ̑t, m. 1) das Kummet, Mur., Mik.; — 2) das Schleppnetz, Cig.; — 3) die Schiffbrückenwalze, vzhŠt.- C.
  10. 2. hómot, m. das Dickicht, Dornberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); rak išče zavetja v gostem vodnem homotu, Erj. (Izb. sp.); — prim. gomot.
  11. homotár, -rja, m. 1) = sedlar, vzhŠt.; — 2) die Ringelamsel, Levst. (Nauk).
  12. homotáti, -ȃm, vb. impf. verwickeln, verwirren, C., Z., Št.; h. se, sich winden und drehen, C.
  13. homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).
  14. hòp, interj. hopp! (govori se o skakanju).
  15. hòpniti, hǫ̑pnem, vb. pf. aufspringen, M.; springen: h. v koš, SlGosp.
  16. hòr, interj. Ruf an Schweine: hor na! C.
  17. hora, f. das Schwein, C.
  18. họ̑t, -ı̑, f. das Kebsweib, C., Levst. (Nauk); ("hut"), Meg.
  19. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
  20. hota, f. das Schwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  21. hótən, -tna, adj. 1) Willens-: hȏtni živci, Cig. (T.), Žnid.; — 2) wohllüstig, geil, Mur., Cig., Mik., Svet. (Rok.).
  22. hotẹ̑nje, n. das Wollen; — telesno h., die sinnliche Lust, C.; — die Brunft (bei Thieren), C.; — hoténje, Valj. (Rad).
  23. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
  24. hotẹ̑va, f. der Wunsch, das Verlangen, SlN.- C., Bes., Let.
  25. hotič, m. das Ferkel, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  26. hotı̑vče, n. uneheliches Kind, Cig.
  27. 2. hotı̑vəc, -vca, m. uneheliches Kind, Mur., C.; — prim. hotiv.
  28. 1. hotı̑vica, f. 1) wohllüstiges Weib, die Buhlerin, Mur., Danj.- Mik., C.
  29. hotljìv, -íva, adj. lüstern, begierlich, Meg., Jan.; wohllüstig, geil, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; hotljiva košuta, Dict.
  30. hotljı̑vəc, -vca, m. der Wohllüstige, Dict., Cig., Jan.
  31. hotljı̑vka, f. wohllüstiges Weib, Jan.
  32. hotman, m. der uneheliche Vater, SlGor.- C.
  33. hotníca, f. ein geiles Weib, Cig., Jan.; das Kebsweib, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Hal.- C.; proglasiti za hotnico, Zv.
  34. hotník, m. der Wohllüstling, Mur., Jan., Mik.; der Kebsmann, der Beischläfer, Cig.
  35. hotnı̑ščnica, f. das Freudenhaus: izpremenite palačo za hotniščnico, Zv.
  36. hotnı̑štvọ, n. das Concubinat, Jan. (H.).
  37. hȏtoma, adv. vorsätzlich, geflissentlich, Cig., DZ.
  38. hotonce, adv. absichtlich (iz hs. hotimice), Mik.
  39. hovje, n., Jan., Rož.- Kres, pogl. hojevje.
  40. hrábav, adj. = hrapav, uneben, rauh, C.; — schwammig: hrabava redkev, vzhŠt.- C.; — pogl. grapav.
  41. hrábrəc, -brca, m. der Tapfere, SlN.
  42. hrabren, adj. = hraber, C.; — hs.
  43. hrabrína, f. = hrabrost, Vrt.
  44. hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.- C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
  45. hrȃčək, -čka, m. der Auswurf (beim Räuspern), Habd.- Mik.
  46. hrákati, hrȃkam, -čem, vb. impf. sich räuspern, Jan., Mik.
  47. hrákəlj, -klja, m. der Auswurf (beim Räuspern), Mur., Cig., Jan., Trst. (Let.), vzhŠt., Dol.
  48. hrákniti, hrȃknem, vb. pf. sich (einmal) räuspern, Z.
  49. hràm, hráma, m. 1) das Gebäude: njegovi hrami so lepi, vzhŠt.; pos. das Wohngebäude, das Haus, vzhŠt.; gornji h., das obere Stockwerk, Jap.- C.; božji h., das Gotteshaus, Jan., nk.; — ein Gebäude, das zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände dient, das Magazin, Cig., C., Gor., Tolm.; — der meist hölzerne Weinkeller in den Weingärten, Meg., Dol., Notr., jvzhŠt.; — 2) das Zimmer, Rez.- Baud.; die Kammer (zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände), Mur., Cig., Jan., C.
  50. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
  51. hrȃmba, f. 1) die Aufbewahrung, die Verwahrung; v hrambo dati, zur Aufbewahrung geben, DZ., ogr.- C.; pod sodno hrambo vzeti, in gerichtliche Verwahrung nehmen, DZ.; — 2) der Aufbewahrungsort, Mur., Cig.; — die Kammer, C.; iti v hrambo spat, C., Npes.-K.; jedilna h., die Speisekammer, Levst. (Pril.); cerkvena h., die Kirchenschatzkammer, C.; — das Fach (zum Aufbewahren [hranva] ), Mur., Cig.
  52. hrȃmbica, f. dem. hramba; — die Speisekammer, C.; — (hranvica), das Fach (zum Aufbewahren), Mur.
  53. hramčȗnjak, m. slab hram ( zaničlj.), C.
  54. hráməlj, -mlja, m. das Stübchen, C.
  55. hramína, f. das Gebäude, Mur., Danj.- C.
  56. hramóta, f. der Wassertümpel: po hramotah so ribe, Barje pri Ljub.
  57. hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.- C.
  58. hrȃnar, -rja, m. der Speisemeister, Pot.- C.
  59. hranarína, f. das Kostgeld, Jan. (H.).
  60. hraník, m. der Bewahrer, C., Svet. (Rok.); ( nam. -nnik, C.).
  61. hraníłən, -łna, adj. die Aufbewahrung betreffend, Depositen-, Cig., nk.; hranı̑łni urad, das Depositenamt, h. list, der Depositenschein, DZ.
  62. hranilíšče, n. der Aufbewahrungsort, Cig.
  63. hranı̑łnica, f. die Aufbewahrungsanstalt, C.; — die Sparcasse, Cig., Jan., nk.; poštna h., die Postsparcasse, DZ.
  64. hranı̑łničən, -čna, adj. zur Sparcasse gehörig, Cig.; hranilnična knjižica, das Sparcassebüchel, nk.
  65. hranı̑łnik, m. das Futteral, Hip.- C.
  66. hranílọ, n. 1) die Aufbewahrung: komu kaj na hranilo dati, C., Svet. (Rok.); za prevzemanje in hranilo, für die Uebernahme und Aufbewahrung, DZ.; — 2) das zur Aufbewahrung gegebene Gut (depositum), Cig., Jan., C., DZ.; — die Spareinlage, Jan. (H.); — 3) die Nahrung, die Speise, C.; — der Nahrungsstoff, Cig. (T.); — pl. hranila, die Ernährungsorgane, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) das Sparmittel, Cig.
  67. hranı̑łščina, f. die Verwahrungsgebür, die Depositengebür, Cig., Jan., DZ.
  68. hranína, f. das Kostgeld, Jan.
  69. hraníšče, n. der Aufbewahrungsort, das Magazin, Guts., Mur., Cig., C., DZ., Levst. (Pril.); priročno h., das Handmagazin, Levst. (Pril.); strelivno h., das Munitionsdepot, DZ.; devati v h., einlagern, DZ.; pisemsko h., das Archiv, DZ.
  70. hranı̑tba, f. die Ernährung, der Ernährungsprocess, Erj., Cig. (T.).
  71. hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.- Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.- Valj. (Rad).
  72. hranı̑vọ, n. das Nahrungsmittel, Cig. (T.).
  73. hránjenəc, -nca, m. der Kostknabe, der Kostgänger, Cig., Jan.
  74. hránjenje, n. 1) das Aufbewahren; — das Sparen; — 2) das Ernähren; — prim. hraniti.
  75. hránjenka, f. das Kostmädchen, die Kostgängerin, Cig.
  76. hranjevȃłnica, f. javna h., öffentliches Lagerhaus, DZ.
  77. hranjeváti, -ȗjem, vb. impf. aufzubewahren pflegen, Mur., C., Zora, Raič (Slov.); — sparen, Mur., Burg.
  78. hranjevȃvəc, -vca, m. der Sparer, Mur.
  79. hranljìv, -íva, adj. 1) sparsam, Mur., Cig., Jan.; — 2) = redilen, C.
  80. hranodajȃvəc, -vca, m. der Kostgeber, Blc.-C.
  81. hranodȃvəc, -vca, m. der Kostgeber, Jan.
  82. hranodȃvka, f. die Kostfrau, Jan.
  83. hránščina, f. das Kostgeld, V.-Cig.
  84. hrápa, f. die Unebenheit, Cig. (T.); die Wundkruste, Dol.; — die Narbe (im Leder), Cig., Jan.; — prim. grapa, grampa.
  85. hrápati, -pam, -pljem, vb. impf. = hripati, C.; tudi hs.
  86. hrápav, adj. uneben, rauh, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; schwammig: hrapava redkev, vzhŠt.; — pren. holperig ( stil.), Cig. (T.); — tudi hs.; prim. grapav.
  87. hrášča, f. das Reisholz, Guts., Jan.
  88. hráščevəc, -vca, m. der Wiesensalbei (salvia pratensis), Kras- Erj. (Torb.).
  89. hraščíca, f. die Erde des Bodens, auf dem früher Gebüsch wuchs, Hal.- C.
  90. hraščína, f. = hrastina, Cig., C., LjZv., Nov.; prišla sta do temne hraščine, Glas.; debela hraščina je rastla okolo in okolo, Jurč.
  91. hrȃščje, n. das Reisig, Bes.- C.
  92. hrášəc, -šca, m. der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Erj. (Rok.); — menda nam. hraščec.
  93. hrbántati, -am, vb. impf. mit Anstrengung nagen, Hal.- C.
  94. hrbə̀c, -bcà, m. dem. hrb; kleiner Hügel, Lašče- Levst.; — hrbci, die Unebenheiten, Levst. (Cest.).
  95. hrbə̀t, -btà, m. 1) der Rücken; na hrbtu nositi kaj; po hrbtu dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen; h. komu pokazati, jemandem den Rücken kehren; za hrbtom, hinterrücks; — 2) der Erdrücken, der Landrücken, der Bergrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; pogorski h., Jes.; — 3) die Rückenseite einer Klinge, Cig., C.; — 4) die Kehrseite einer Münze, V.-Cig., Jan.; die Rückseite eines Schriftstückes, Levst. (Nauk); — 5) pl. hrbti, Seitenleisten, Seitenbretter am Bauernwagen (anstatt der Leitern), Cig., M., C., BlKr., Rib.; — tudi hŕbət, -bta, Št.
  96. hrbətína, f. = hrbtina, C., Z.; Drugi ljubijo glavino Ino tudi hrbetino, Danj. (Posv. p.).
  97. hŕbniti, hȓbnem, vb. pf. einen nagenden Biss thun, vzhŠt.- C.; — prim. hrbati.
  98. hrbótəc, -tca, m. = holbotec, ein von Mäusen bis auf die Schale ausgenagter Erdapfel, Fr.- C.
  99. hrbtánəc, -nca, m. der Rückgrat, Mur., Cig., Jan., C.; možgani v glavi in hrbtancu, Vrtov. (Km. k.); nakladal je tovor suhemu konju na rebra in hrbtanec, Jurč.
  100. hrbtę̑n, adj. = hrbtən, DZ.; hrbtene kite, die Rückensehnen, Telov.

   38.939 39.039 39.139 39.239 39.339 39.439 39.539 39.639 39.739 39.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA