Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.201-39.300)

hı̑troma, adv. schnell, M.; gorkota hitroma prešine vse stvari, Vrtov.
hitromèr, -mę́ra, m. das Tachometer, Jes.
hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
hitrovǫ́zən, -zna, adj. hitrovozno blago, das Eilgut, nk.
hitrovoznína, f. das Eilgut, Cig.
hìz, híza, m. = his, Vrt.
hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
hižȗra, f. slaba hiša, Valj. (Rad).
hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
hlȃčar, -rja, m. der Gehoste, Cig.
hlȃčarica, f. die Gehoste, Cig.
hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.
hlačàt, -áta, adj. gehoset, Cig.; breithosig, Z.
hlačáti, -ȃm, vb. impf. in weiten Beinkleidern einhergehen; Turki so tod nekdaj hlačali.
hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
hláčica, ** f. 1) die Socke, Rez.- C.; ženska nogavica, BlKr.- SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.
hlȃčnica, f. die Hosenhälfte.
hlȃčnik, m. 1) der Hosenriemen, Mur.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.
hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
hlȃd, m. die Kühle; v hladu sedeti, im Kühlen sitzen; na hladu, in der kühlen Luft, im Freien; za hlada, in der Frühe, solange es noch kühl ist, Mik., jvzhŠt.
hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
hladilíšče, n. das Kühlhaus, DZ.
hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
hladı̑łnik, m. der Kühlapparat, C.; das Kühlfass, der Kühltrog, Cig.
hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.
hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
hladnoklèp, -klę́pa, m. = klepar, der Klempner, Levst. (Nauk).
hladnokŕvən, -vna, adj. kaltblütig, phlegmatisch, Cig., Jan., M., nk.
hladnokȓvje, n. = hladnokrvnost, Cig., Jan., SlN.
hladnóta, f. = hladnost, Cig.
hlajénje, n. das Kühlen.
hlȃm, m., SlGor.- C., pogl. flam.
hlamúder, -dra, m. ein Mensch mit lose anliegenden Kleidern, Lašče- Levst. (Rok.).
hlamudráti, -ȃm, vb. impf. lose anliegen (o obleki), Lašče- Levst. (Rok.); obleka hlamudra ("hlamedra"), kadar je preširoka in se opleta, Dol.; in breiten, lose anliegenden Kleidern einhergehen, Dol.
hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
1. hlȃp, m. 1) der Dunst, der Dampf, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); = jutranja megla, ki se iz zemlje vzdiguje, Ščav.; vinski h., der Weindunst, Cig.
3. hlȃp, m. na hlap, schlotterig: bolj drži, če je na tesno zvezano, ko pa na hlap, jvzhŠt.
hlápati, hlȃpam, -pljem, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Cig., Jan., C., Notr.; — 2) ein Geräusch machen, wie es beim Schnappen hörbar ist; kolo na vodi hlapa, C.; — 3) schlagen, C.
hlápavəc, -vca, m. konj, ki zrak iz želodca puha, der Kopper, Strp.
hlápavica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Hal.- C.
hlapčȃd, f. das Sclavengesindel, Cig.
hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht ( zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.- Vod. (Pes.).
hlȃpčək, -čka, m. 1) dem. hlapec; — 2) = hlapčič 2), Cig.; — 3) dekliški h., die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Koborid- Erj. (Torb.).
hlȃpčev, adj. des Knechtes.
hlapčevȃnje, n. der Knechtdienst, die Knechtschaft, Mur., C., Schönl., nk.
hlapčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Knecht sein, Sclave sein, im Stande der Knechtschaft sein, Mur., Cig., Jan., nk.; h. komu, C., nk.; — 2) = vasovati, Gor.
hlȃpčevina, f. neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); modra h., blauer Kölner, SlGor.- Trumm.
hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.- Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
hlȃpčičək, -čka, m. dem. hlapčič, das Knäblein, Dalm., Jsvkr.
hlapčı̑ja, f. = hlapčevstvo, Mur.
hlápčiti, hlȃpčim, vb. impf. h. komu, bei jemandem als Knecht dienen, C.
hlȃpčji, adj. = hlapčevski: h. duh, knechtlicher Geist, Dalm.
hlȃpe, -eta, m. = hlapec ( zaničlj.), Dol.- Levst. (Rok.).
hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.- Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.- C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.- C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc- Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
1. hlápən, -pna, adj. 1) dunstig, dämpfig, Dunst-, Mur., Cig., Jan.; hlȃpna toplota, Verdunstungswärme, Cig. (T.); hlapno olje, flüchtiges Oel, Cig. (T.), C.
2. hlȃpən, -pna, adj. schlaff, lose, Svet. (Rok.); na hlapno zvezati, Z.; vrv je hlapna, C.; na hlapno si pokrivati gornji del života, LjZv.; — weit (o obleki), M., Z., C.; — prim. 3. hlap.
hlapẹ̑nje, n. die Dunstbildung, die Verdunstung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
hlapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ausdunsten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (o moštu, octu), Met.; — pot hlapi iz njega, C.; entweichen (o plinu), Cig. (T.); hlapi, es bildet sich Dunst, Cig. (T.); — 2) die Geisteskraft verlieren, Met.
hlapı̑łnica, f. das Abdünstungshaus, Cig.
hlapı̑łnik, m. der Abdampfkessel, Jan.
hlapílọ, n. das Dampfableitungsmittel, das Luftloch, M.
1. hlápiti, hlȃpim, vb. impf. 1) lockern (obleko), C.; — pren. državne razmere h. (lockern), SlN.- C.; — 2) die Geisteskraft benehmen, Met.
2. hlapiti, * -im, vb. impf. Dünste von sich geben, Cig.
hlȃpnica, f. das Dampfloch, Mur., Cig.
hlápniti, hlȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, haschen: po čem h., Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — 2) hlapniti koga, jemandem einen Schlag versetzen, Z.
hlȃpnja, f. die Ausdünstung, Cig. (T.).
hlapnjáča, f. die Abrauchschale der Chemiker, Cig.
hlapomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, h. t.- Cig. (T.).
hlapǫ̑n, m. die Locomotive, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
hlapovína, f. die Dunstmenge, der Dunstgehalt, h. t.- Cig. (T.).
hlapǫ̑vje, n. die Dämpfe, der Dunst, Let.
hlaptáč, m. der Schnapper, M.
hlaptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, bes. nach Luft schnappen, M.; schnaufen, C.
hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.- Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.
hlátati, * -am, vb. impf. betasten, befühlen, V.-Cig., Mik.; — prim. hvatati, šlatati.
hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.- Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.- Valj. (Rad).
hlę́ba, f. debelo bledorumeno jabolko, Drežnica, Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.).
hlę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen, C.; — prim. hlipati.
hlẹ̑bčək, -čka, m. dem. hlebec; 1) das Laibchen, — der Brotkuchen, Mur., Cig.; masleni hlebčki, Schmalzkuchen, Mur.; — 2) fedrige Haufenwolken: kadar so hlebčki na nebu, dež cvete, Gor.
hlẹ̑bčič, m. dem. hlebec, das Laibchen.
hlẹ̑bəc, -bca, m. 1) das Laibchen, Mur., Jan.; nav. der Laib, Rib.- C., BlKr., jvzhŠt.; ogrščični hlebci, Rapskuchen, čresleni hlebci, Lohkuchen, DZ.; — 2) das Weißbrot, Cig., BlKr.; — 3) hlebci, fedrige Haufenwolken, Cig., Tuš.- C.; — 4) hlebec, der Frauenmantel (alchemilla pubescens), Medv. (Rok.).
hlẹ́bən, -bna, adj. brottragend: hlebno polje, Levst. (Zb. sp.).
hlẹ̑bnica, f. das Teigtuch, das Brottuch, Mur., Cig., C.; platnen prtič, s katerim pokrijejo pehar (slamnico), predno kruh vanj vsade, Gor.; — prim. krušnica.
hlẹ̑bnjak, m. ungeschickter Mensch, Jan. (H.).
hlẹ́bovina, f. der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.
hlę́bovka, f. eine Art Mehlwurst, Št.- C.
hlę̑mpa, f. das Aufstoßen, Z.
hlę́mpati, hlę̑mpam, -pljem, vb. impf. hlempa, -plje se mi, es stößt mir auf, C., Notr.- Erj. (Torb.); — schlampern, (hlèmpati), Štrek.; schwappen: voda, hrana v želodcu hlempa (hlempȃ?), Z.; — prim. hlepati, hlimpati.
hleniti, * -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.- Cig., Rib.- M., Notr.- C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
hlèp, hlę́pa, m. die Begierde, das Verlangen, M., Z.
hlepẹ̑nje, n. das Verlangen, die Sucht, Cig., Jan., nk.; h. po časti, die Ehrsucht, Cig. (T.).
hlepẹ́ti, -ím, vb. impf. sich heftig sehnen, heftig verlangen; h. po čem, Mur., Cig., Jan., C.; h. po časti, nach Ehre dürsten, Cig.; h. na kaj, C.
hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Kras, Npreg.- Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.

38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA