Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.139-39.238)

  1. hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
  2. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  3. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  4. hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
  5. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  6. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  7. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  8. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  9. hínja, f. die Verstellung, Let.
  10. hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
  11. hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
  12. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
  13. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  14. hinljìv, -íva, adj. trügerisch, heuchlerisch, ogr.- C.
  15. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  16. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.
  17. hı̑pək, -pka, m. dem. hip = hipec, M., Z.; vsak hipek mojega žitka, C.
  18. hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
  19. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  20. hipotēka, f. zastava, das Unterpfand, die Hypothek.
  21. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
  22. hipotētičən, -čna, adj. pogojen, hypothetisch.
  23. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
  24. hı̑r, m. die Schwindsucht, C., Z.
  25. hiráč, m. der Siechling, Slc.- C.
  26. hirȃłnica, f. das Siechenhaus, Levst. (Nauk), Nov., nk.
  27. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
  28. hírati, hı̑ram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.
  29. hírav, adj. dahinsiechend, auszehrend, Jan.
  30. híravəc, -vca, m. der Sieche, Cig., C.; der Abzehrende, Cig.
  31. híravka, f. die Sieche, Z.; die Abzehrende, Z.
  32. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
  33. hı̑šar, -rja, m. kdor ima hišo, drugega posestva pa ne, der Hausbesitzer, Gor.; der Keuschler, Nov.- C.
  34. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  35. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
  36. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
  37. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
  38. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
  39. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
  40. hišína, f. ein großes Haus, C.
  41. hišíšče, n. die Bauarea für ein Haus, DZ.
  42. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
  43. hı̑šnica, f. 1) die Schaffnerin, Cig., Jan.; stara h. grajščinska, Cv.; — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) neki ptič: = podgorelec, C.
  44. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  45. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
  46. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
  47. hı̑štrna, f. = fištrna, Jan., Gor.; v prostorni hištrni, Jurč.
  48. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
  49. hı̑t, m. 1) der Wurf, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) na hit, eilends, Rib.- Mik.
  50. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
  51. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
  52. hitẹ̑nje, n. das Eilen.
  53. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
  54. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
  55. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
  56. hı̑toma, adv. eilends, Cig., C.
  57. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
  58. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
  59. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  60. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
  61. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
  62. hitrǫ̑ča, f. = hitrost, kajk.- Valj. (Rad).
  63. hı̑troma, adv. schnell, M.; gorkota hitroma prešine vse stvari, Vrtov.
  64. hitromèr, -mę́ra, m. das Tachometer, Jes.
  65. hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
  66. hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
  67. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
  68. hitrovǫ́zən, -zna, adj. hitrovozno blago, das Eilgut, nk.
  69. hitrovoznína, f. das Eilgut, Cig.
  70. hìz, híza, m. = his, Vrt.
  71. hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
  72. hižȗra, f. slaba hiša, Valj. (Rad).
  73. hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
  74. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
  75. hlȃčar, -rja, m. der Gehoste, Cig.
  76. hlȃčarica, f. die Gehoste, Cig.
  77. hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.
  78. hlačàt, -áta, adj. gehoset, Cig.; breithosig, Z.
  79. hlačáti, -ȃm, vb. impf. in weiten Beinkleidern einhergehen; Turki so tod nekdaj hlačali.
  80. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
  81. hláčica, ** f. 1) die Socke, Rez.- C.; ženska nogavica, BlKr.- SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.
  82. hlȃčnica, f. die Hosenhälfte.
  83. hlȃčnik, m. 1) der Hosenriemen, Mur.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.
  84. hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
  85. hlȃd, m. die Kühle; v hladu sedeti, im Kühlen sitzen; na hladu, in der kühlen Luft, im Freien; za hlada, in der Frühe, solange es noch kühl ist, Mik., jvzhŠt.
  86. hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
  87. hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
  88. hladilíšče, n. das Kühlhaus, DZ.
  89. hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
  90. hladı̑łnik, m. der Kühlapparat, C.; das Kühlfass, der Kühltrog, Cig.
  91. hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.
  92. hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
  93. hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
  94. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
  95. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
  96. hladnoklèp, -klę́pa, m. = klepar, der Klempner, Levst. (Nauk).
  97. hladnokŕvən, -vna, adj. kaltblütig, phlegmatisch, Cig., Jan., M., nk.
  98. hladnokȓvje, n. = hladnokrvnost, Cig., Jan., SlN.
  99. hladnóta, f. = hladnost, Cig.
  100. hlajénje, n. das Kühlen.

   38.639 38.739 38.839 38.939 39.039 39.139 39.239 39.339 39.439 39.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA