Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.101-39.200)

  1. herāldika, f. grboslovje, die Heraldik.
  2. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  3. herezı̑ja, f. krivoverstvo, die Haeresie.
  4. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  5. hermelīn, m. das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.).
  6. hermenēvtičən, -čna, adj. k hermenevtiki spadajoč, hermeneutisch, Jan.
  7. hermenēvtika, f. nauk o tolmačenju besed, die Hermeneutik.
  8. hermētičən, -čna, adj. nepropustno zaprt, hermetisch, Cig. (T.).
  9. heroīda, f. neka vrsta liričnih pesni, die Heroide, Cig. (T.).
  10. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
  11. hiāde, f. pl. neko sozvezdje, die Hyaden, Cig. (T.).
  12. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  13. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
  14. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  15. híbən, -bna, adj. fehlerhaft, schadhaft, Cig., Jan., Nov.
  16. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  17. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  18. hidrāvličən, -čna, adj. k hidravliki spadajoč, hydraulisch, Cig., Jan., Cig. (T.); hidravlično tiskalo, die hydraulische Presse, Cig. (T.).
  19. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  20. hidromētər, -tra, m. vodomer, das Hydrometer, Cig. (T.).
  21. hidrotēhničən, -čna, adj. hydrotechnisch, Jan.
  22. hidrotēhnika, f. nauk o povodnih stavbah, hidravličnih strojih itd., die Hydrotechnik.
  23. hierarhı̑ja, f. duhovsko oblastništvo, die Hierarchie.
  24. hieroglīf, m. die Hieroglyphe; hieroglifi, die altägyptische Bilderschrift.
  25. hieroglīfən, -fna, adj. hieroglyphisch, Cig.
  26. higromētər, -tra, m. vlagomer, das Hygrometer.
  27. higrometrı̑ja, f. vlagomerstvo, die Hygrometrie, Cig. (T.).
  28. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  29. hiję̑na, f. die Hyäne (hyaena); progasta, lisasta h. (h. striata, crocuta), Erj. (Ž.).
  30. 1. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.
  31. 2. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.
  32. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  33. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  34. hı̑lj, m. der Dinkelweizen (triticum spelta), Ist.
  35. hiljáča, f. = hilj, Z., Ist.- Raič ( SlN.).
  36. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  37. hímbən, -bna, adj. falsch, trügerisch, heuchlerisch, Cig.
  38. hīmna, f. hvalna pesem, die Hymne.
  39. hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
  40. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  41. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  42. hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
  43. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  44. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  45. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  46. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  47. hínja, f. die Verstellung, Let.
  48. hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
  49. hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
  50. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
  51. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  52. hinljìv, -íva, adj. trügerisch, heuchlerisch, ogr.- C.
  53. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  54. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.
  55. hı̑pək, -pka, m. dem. hip = hipec, M., Z.; vsak hipek mojega žitka, C.
  56. hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
  57. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  58. hipotēka, f. zastava, das Unterpfand, die Hypothek.
  59. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
  60. hipotētičən, -čna, adj. pogojen, hypothetisch.
  61. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
  62. hı̑r, m. die Schwindsucht, C., Z.
  63. hiráč, m. der Siechling, Slc.- C.
  64. hirȃłnica, f. das Siechenhaus, Levst. (Nauk), Nov., nk.
  65. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
  66. hírati, hı̑ram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.
  67. hírav, adj. dahinsiechend, auszehrend, Jan.
  68. híravəc, -vca, m. der Sieche, Cig., C.; der Abzehrende, Cig.
  69. híravka, f. die Sieche, Z.; die Abzehrende, Z.
  70. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
  71. hı̑šar, -rja, m. kdor ima hišo, drugega posestva pa ne, der Hausbesitzer, Gor.; der Keuschler, Nov.- C.
  72. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  73. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
  74. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
  75. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
  76. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
  77. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
  78. hišína, f. ein großes Haus, C.
  79. hišíšče, n. die Bauarea für ein Haus, DZ.
  80. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
  81. hı̑šnica, f. 1) die Schaffnerin, Cig., Jan.; stara h. grajščinska, Cv.; — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) neki ptič: = podgorelec, C.
  82. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  83. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
  84. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
  85. hı̑štrna, f. = fištrna, Jan., Gor.; v prostorni hištrni, Jurč.
  86. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
  87. hı̑t, m. 1) der Wurf, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) na hit, eilends, Rib.- Mik.
  88. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
  89. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
  90. hitẹ̑nje, n. das Eilen.
  91. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
  92. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
  93. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
  94. hı̑toma, adv. eilends, Cig., C.
  95. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
  96. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
  97. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  98. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
  99. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
  100. hitrǫ̑ča, f. = hitrost, kajk.- Valj. (Rad).

   38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA