Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.039-39.138)

  1. harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.- C.
  2. harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
  3. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  4. harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  5. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  6. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
  7. hārfa, f. glasbeno orodje, die Harfe.
  8. hārfarica, f. die Harfenspielerin, Cig.
  9. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  10. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  11. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  12. harmíca, f. das Dreißigstamt, Cig.; das Zollamt, die Maut, Jan., C.; — iz madž. harmintz = trideset, C.
  13. harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
  14. harmōnij, m. glasbeno orodje, das Harmonium, Cig. (T.).
  15. harmonı̑ja, f. soglasje, die Harmonie.
  16. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
  17. harpīja, f. bajeslovno bitje, die Harpyie, Cig.
  18. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  19. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  20. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  21. havbīca, f. neka vrsta topov, die Haubitze, Jan.
  22. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
  23. hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
  24. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  25. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  26. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  27. həbálọ, n. der gerne stößt, M.
  28. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
  29. həbȃt, m. der Attich (sambucus ebulus), Tuš. (B.), Navr. (Let.), Škrab. (Cv.).
  30. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  31. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
  32. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  33. hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
  34. hehèt, -ę́ta, m. das Gekicher, Let.
  35. hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
  36. hehòt, -óta, m. = hehet, Bes.
  37. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  38. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  39. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  40. hekatōmba, f. krvava žrtev stotine živali, die Hekatombe.
  41. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
  42. hektogrām, m. utež: = sto gramov, das Hektogramm.
  43. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
  44. hektomētər, -tra, m. daljavna mera: = sto metrov, der Hektometer.
  45. heláča, f. "poljka (Spelt) kadar je ophana", Rihenberk- Erj. (Torb.); — pogl. hiljača.
  46. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  47. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  48. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  49. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  50. hempáč, m. = škrat, Glas.
  51. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  52. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  53. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  54. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  55. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  56. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  57. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  58. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
  59. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  60. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  61. her, adj. schief, kajk.- C.; klobuk na hero (= po strani) nositi, BlKr.
  62. herāldičən, -čna, adj. k heraldiki spadajoč, heraldisch.
  63. herāldika, f. grboslovje, die Heraldik.
  64. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  65. herezı̑ja, f. krivoverstvo, die Haeresie.
  66. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  67. hermelīn, m. das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.).
  68. hermenēvtičən, -čna, adj. k hermenevtiki spadajoč, hermeneutisch, Jan.
  69. hermenēvtika, f. nauk o tolmačenju besed, die Hermeneutik.
  70. hermētičən, -čna, adj. nepropustno zaprt, hermetisch, Cig. (T.).
  71. heroīda, f. neka vrsta liričnih pesni, die Heroide, Cig. (T.).
  72. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
  73. hiāde, f. pl. neko sozvezdje, die Hyaden, Cig. (T.).
  74. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  75. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
  76. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  77. híbən, -bna, adj. fehlerhaft, schadhaft, Cig., Jan., Nov.
  78. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  79. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  80. hidrāvličən, -čna, adj. k hidravliki spadajoč, hydraulisch, Cig., Jan., Cig. (T.); hidravlično tiskalo, die hydraulische Presse, Cig. (T.).
  81. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  82. hidromētər, -tra, m. vodomer, das Hydrometer, Cig. (T.).
  83. hidrotēhničən, -čna, adj. hydrotechnisch, Jan.
  84. hidrotēhnika, f. nauk o povodnih stavbah, hidravličnih strojih itd., die Hydrotechnik.
  85. hierarhı̑ja, f. duhovsko oblastništvo, die Hierarchie.
  86. hieroglīf, m. die Hieroglyphe; hieroglifi, die altägyptische Bilderschrift.
  87. hieroglīfən, -fna, adj. hieroglyphisch, Cig.
  88. higromētər, -tra, m. vlagomer, das Hygrometer.
  89. higrometrı̑ja, f. vlagomerstvo, die Hygrometrie, Cig. (T.).
  90. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  91. hiję̑na, f. die Hyäne (hyaena); progasta, lisasta h. (h. striata, crocuta), Erj. (Ž.).
  92. 1. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.
  93. 2. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.
  94. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  95. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  96. hı̑lj, m. der Dinkelweizen (triticum spelta), Ist.
  97. hiljáča, f. = hilj, Z., Ist.- Raič ( SlN.).
  98. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  99. hímbən, -bna, adj. falsch, trügerisch, heuchlerisch, Cig.
  100. hīmna, f. hvalna pesem, die Hymne.

   38.539 38.639 38.739 38.839 38.939 39.039 39.139 39.239 39.339 39.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA