Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (3.901-4.000)

  1. 1. smetljı̑vəc, -vca, m. kdor rad smeti, Polj.
  2. 2. smẹtljı̑vəc, -vca, m., jvzhŠt., nam. snetljivec.
  3. smę́tloha, f. slabo, smetno žito, Mik.
  4. smę̑tnat, adj. voll Kehricht, voll Unrath: smetnata hiša, vzhŠt.- C.
  5. smetníca, f. die Kehrichtschaufel, Jan.; — die Kehrichttruhe, DZ., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  6. smetnjáča, f. die Kehrichtschaufel, vzhŠt.- C.
  7. smę̑tnjak, m. 1) der Kehrichthaufen, C., vzhŠt.; — der Kehrichtwinkel, Jan.; — 2) der Kehrichtbehälter, Cig., DZ.
  8. smetúh, m. ein nichtswürdiger Mensch, C.
  9. smẹ́vən, -vna, adj., Jarn., pogl. smelen.
  10. smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
  11. smijáti se, smẹ́jem se, vb. impf., nam. smejati se, nk.; (napačno, prim. Škrab. (Cv. III. 9.)).
  12. smı̑k, m. 1) der Ruck, ogr.- Valj. (Rad); — 2) pl. smiki = smuče (na dvoje koles), Notr.; — prim. smikati se.
  13. smíkati se, -mı̑kam, -čem se, vb. impf. rutschen, schlüpfen, schleichen, C.
  14. smílečən, -čna, adj. barmherzig, Mur., Št.- Cig., Jan.
  15. smílečnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
  16. smíłən, -łna, adj. erbärmlich, ogr.- C.
  17. smilíka, f. = smilj, Kr.- Valj. (Rad).
  18. smíliti se, smı̑lim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
  19. smı̑lj, m. die Jünglingsblume, die Sandimmortelle (gnaphalium [helichrysum] arenarium), Cig.; das Sonnengold, die Immortelle (helichrysum angustifolium), Ist.- Erj. (Torb.), Z.
  20. smı̑lje, n. coll. = smilj, die Jünglingsblume, Cig.; ( hs.).
  21. smíljenje, n. das Mitleid, Cig.; pogl. usmiljenje.
  22. smı̑ljenost, f. die Mildherzigkeit, Cig., C.; pogl. usmiljenost.
  23. smı̑ljka, f. = smilj, das Sandsonnengold (helichrysum arenarium), Medv. (Rok.); tudi = siničica 2), das Hornkraut (cerastium), C.
  24. smilovȃnje, n. das Erbarmen, Krelj.
  25. smilováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich erbarmen, Krelj; s. se nad kom, ogr.- Valj. (Rad); smiluj se mene (ali: mi)! kajk.- Valj. (Rad).
  26. smı̑rək, -rka, m. der Schmirgel, Cig. (T.), Erj. (Min.); — hs.
  27. smı̑səł, -sla, m. = zmisel, der Sinn, C., nk.; brez smisla, sinnlos, nk.; — stsl.
  28. smı̑səł, -sli, f. = smisel m., Jan. (H.).
  29. smlę̑d, smlę́da, adj. bleich, gelb (von der Gesichtsfarbe), Rez.- C.; — prim. smed.
  30. smledák, m. der Bleiche, C.
  31. smlę́dav, adj. = smled, C.
  32. smledọ̑st, f. die Bleichheit, die Blässe, C.
  33. smledúh, m. der Bleiche, C.
  34. smlẹ́ti, smę́ljem, vb. pf. = semleti, zmleti, Z.
  35. smlína, f. zadnje slabo žito, ki se zmelje, da je potem za živino ali svinje, Gor.; — prim. smeljina.
  36. smočę̑n, adj. = meževen (o drevju spomladi), Koborid- Erj. (Torb.).
  37. smóčən, -čna, adj. saftig: smočna hruška, smočno meso, C.
  38. smočíti, -ím, vb. impf. eig. saftig machen: schmalzen, Blc.-C.
  39. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
  40. smǫ́da, f. = smod (Senge), Rez.- C.
  41. smǫ̑dčica, f. dem. smodka, nk.; — die Cigarette, DZ.
  42. smǫ́dən, -dna, adj. Senge-, Cig., C.; versengt: s. trs, vzhŠt.- C.; — brenzlich, Cig. (T.); smodne kisline, brenzliche Säuren, Cig. (T.).
  43. smodíka, f. 1) der Baumbrand, die Baumräude, Cig.; — die Senge: trs kvari smodika, Danj. (Posv. p.); — 2) eine abgesengte Traube, SlGor.- C.; — 3) neka vinska trta, Celje, Radgona- Erj. (Torb.); weißer Grobheunisch, Trumm.
  44. smodílọ, n. das Sengholz, die Sengfackel, C., Z.
  45. smodíšče, n. die Sengstätte, Mur., Cig., Jan.; lepe zelene loke, senožeti, muljave enake smodišču so zdaj, Ravn.; — na smodišču koga pustiti, jemanden in der Verlegenheit lassen, Slov. Čbela- C.
  46. smodíti, -ím, vb. impf. sengen; s. se, versengt, angebrannt werden: kaša se smodi, Mur.; nekaj se smodi, ker tako po smodu diši, jvzhŠt.
  47. smǫ̑dka, f. die Cigarre, Cig., Jan., C., M., nk.; (napravljeno iz hrv. smotka, od: smotati, zusammenwickeln).
  48. smodkárnica, f. die Cigarrenfabrik, nk.
  49. smodkovnjáča, f. die Cigarrenspitze, (smot-) Erj. (Min.).
  50. smodníca, f. = smojka, Cig., C.
  51. smodnı̑čnica, f. die Pulverkammer, das Pulvermagazin, C., DZ.
  52. smodník, m. das Schießpulver, Jarn., V.-Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  53. smodnı̑kar, -rja, m. der Pulververkäufer, C.; — der Pulvermacher, (-ičar, Cig.).
  54. smodnikárna, f. die Pulverfabrik, Jan. (H.).
  55. smodnína, f. der Brandgeruch, Cig.
  56. smodníšče, n., Jan., pogl. smodničnica.
  57. smodnı̑ščnica, f., Cig., Jan., pogl. smodničnica.
  58. smodrı̑gla, f. der Topfdeckel, Št.- Valj. (Rad).
  59. smogọ́r, m. 1) = grča, die Astbeule, Cig., M., BlKr.; — der Astknorren, (smogur) Cig.; — ( fig.) smogora ni v njem, er ist kraftlos, BlKr.; — die Tannenharznarbe, C.; — 2) die Beule von der Dasselfliege (im Rücken des Viehes), C.; — 3) das Hitzbläschen im Gesicht, C.; — 4) der Schmoller, vzhŠt.
  60. smogoriti, -im, vb. impf. schmollen, vzhŠt.
  61. smǫ̑j, m. 1) die Senge, Jarn.; — 2) neka riba, vzhŠt.; der Hechtbarsch o. Schiel (lucioperca sandra), Erj. (Z.).
  62. smǫ́ja, f. das Sengen: po smoji diši, es riecht angebrannt, Cig., M., Vrtov. (Km. k.).
  63. smojȃva, f. die Senge, Hip.- C.
  64. smojénje, n. das Ansengen.
  65. smojevína, f. = smodnina, Jan. (H.).
  66. smǫ̑jka, f. eine in Glutasche gebratene ganze Rübe, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor.; vsak po svojo smojko v ogenj sezi! Npreg.- Jan. (Slovn.).
  67. 1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.- C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
  68. 2. smòk, smóka, m. der Drache, Mik., Valj. (Rad).
  69. smǫ̑kəv, -kve, f. = smokva, Jan. (H.).
  70. smǫ̑kəvca, f. dem. smokev; = smokvica, C.
  71. smǫ́kov, adj. Feigen-, Jan. (H.).
  72. 1. smǫ́kovəc, -vca, m. das Feigenholz, C.
  73. 2. smọ̑kovəc, -vca, m. = 1. smok 3), der Waldsauerampfer, die Ochsenzunge (rumex obtusifolius), (smuk-) Z., C.
  74. smokǫ́vən, -vna, adj. Feigen-: smokovni list, Cig.; (tudi rus.).
  75. smokovína, f. das Feigenholz, Jan. (H.).
  76. smǫ̑kovje, n. der Feigenwald, C.
  77. smokǫ̑vnica, f. = smokva, der Feigenbaum, Cig.; — rus.
  78. smokǫ̑vnik, m. der Feigengarten, Cig., Jan.
  79. smokovnják, m. der Feigengarten, Jan.
  80. smǫ̑kva, f. die Feige, Mur., Cig., Jan., nk.; der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.); rajska s., der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.); tudi: smókva, Valj. (Rad).
  81. smǫ̑kvarica, f. die Feigenbirne, Jan. (H.).
  82. smǫ̑kvast, adj. feigenförmig, Cig.
  83. smǫ̑kvica, f. dem. smokva; 1) eine kleine Feige; — 2) die Erdbeere, Gor.- Mur., Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) die Feigenbirne, C.
  84. smǫ̑kvin, adj. Feigen-, Jan.; (tudi stsl.).
  85. smokvíšče, n. der Feigenwald, Cig.
  86. smǫ́kvovəc, -vca, m. = smokva, der Feigenbaum (ficus), Jan., Tuš. (B.).
  87. smóla, f. das Harz, das Pech; s. se cedi iz drevesa; smolo dreti, Pech sammeln; smolo kuhati, Pech sieden; gumaste smole, Gummiharze; mehke smole, Weichharze; grška s., das Colophonium, Cig. (T.); žlahtna s., der Storax, Jan.; brezova s., das Birkenöl, Cig.; smrdeča s., der Asand (asa foetida), Cig.; pozemeljska smola, das Erdharz, das Erdpech, Cig.; = kamenena s., C.; = kamena s., Erj. (Min.); žgana s., der Theer, Jan.; črevljarska s., das Schusterpech; — ušesna s., das Ohrenschmalz, Guts.- Cig.; — smolo boš dobil = einen Quark bekommst du, Cig.
  88. smolár, -rja, m. der Harzer, der Pechbrenner, der Pechhändler, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.).
  89. smolaríca, f. die Harzerin, Cig.
  90. smoları̑ja, f. = smolarstvo, Cig.
  91. smoláriti, -ȃrim, vb. impf. Harz sammeln, Jan.; Pech gewinnen, mit der Pechbrennerei, dem Pechhandel sich abgeben, Cig.
  92. smolárka, f. = smolarica, Cig.
  93. smolárnica, f. die Pechhütte, Cig., Jan., C.; die Stätte, wo Pech zu Wagenschmiere gekocht wird, Kr.- Valj. (Rad).
  94. smolárski, adj. Pechsieder-, Z.
  95. smolȃrstvọ, n. die Pechbrennerei, der Pechhandel, Cig., Jan.
  96. smólast, adj. 1) mit Pech beschmiert, pechig, Z.; — 2) harz-, pechartig, Mur., Cig., Jan.
  97. smolàt, -áta, adj. pechig, ogr.- C.
  98. smolavíca, f. die Pecherde, Cig.
  99. smolè, -ę́ta, m. ein mit Pech beschmutzter Mensch: = črevljar ( zaničlj.), Jurč.
  100. smółəc, -łca, m. 1) der Pechmann (= črevljar), Mur., Mik., Preš.; — 2) ein mit Pech gefülltes Osterei, M., Gor.; — 3) smolci, die Harze ( min.), Cig. (T.); — 4) das Klebekraut (galium aparine), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — (tudi: der Feldwaldmeister [asperula arvensis], Medv. [Rok.]).

   3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA