Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (39.001-39.100)

  1. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  2. halabȗkati, -am, vb. impf. tumultuieren, Guts.- Cig.
  3. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  4. halamǫ̑ja, f. das Dickicht, das Gestrüpp, Krn- Erj. (Torb.).
  5. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  6. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  7. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  8. háljica, f. dem. halja; das Kleidchen, das Jäckchen, Cig., Vrt.; obleče dolgo haljico, Npes.-K.
  9. haljína, f. = halja, Cig., Jan., SlN.; — hs.
  10. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  11. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  12. halovániti, -ȃnim, vb. impf. ausgelassen lärmen, BlKr.
  13. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  14. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  15. halucinácija, f. die Sinnesvorspiegelung, die Hallucination, Cig. (T.).
  16. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
  17. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  18. háma, f. die Hamme, Trst. (Let.) — iz nem.
  19. hȃmati, -am, vb. impf. fressen, essen (v otročjem govoru), C., Z.; schnappen, C.
  20. háme, f. pl. hami 1), Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.
  21. hamedráti, -ȃm, vb. impf. sich sacken (o ohlapni obleki), (hamdrati) Cig.
  22. hámica, f. dem. hama, = krača, SlGor.- C.
  23. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  24. hamičı̑ja, f. die Falschheit, ogr.- Mik.; — prim. hamičen.
  25. hȃmlja, f. alberner Mensch, Cig., Dol.; — prim. šamlja.
  26. hamljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, C.; — 2) hudeln, Cig.
  27. hamǫ̑t, m. eine große Fischreuse, Z.; — hamot delati = hamotrati se, Cig.
  28. hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).
  29. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  30. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  31. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  32. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  33. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  34. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  35. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  36. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  37. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  38. hapščevína, f. bela h., die Fischtraube, M., Trumm.
  39. harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.- C.
  40. harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
  41. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  42. harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  43. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  44. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
  45. hārfa, f. glasbeno orodje, die Harfe.
  46. hārfarica, f. die Harfenspielerin, Cig.
  47. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  48. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  49. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  50. harmíca, f. das Dreißigstamt, Cig.; das Zollamt, die Maut, Jan., C.; — iz madž. harmintz = trideset, C.
  51. harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
  52. harmōnij, m. glasbeno orodje, das Harmonium, Cig. (T.).
  53. harmonı̑ja, f. soglasje, die Harmonie.
  54. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
  55. harpīja, f. bajeslovno bitje, die Harpyie, Cig.
  56. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  57. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  58. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  59. havbīca, f. neka vrsta topov, die Haubitze, Jan.
  60. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
  61. hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
  62. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  63. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  64. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  65. həbálọ, n. der gerne stößt, M.
  66. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
  67. həbȃt, m. der Attich (sambucus ebulus), Tuš. (B.), Navr. (Let.), Škrab. (Cv.).
  68. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  69. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
  70. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  71. hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
  72. hehèt, -ę́ta, m. das Gekicher, Let.
  73. hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
  74. hehòt, -óta, m. = hehet, Bes.
  75. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  76. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  77. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  78. hekatōmba, f. krvava žrtev stotine živali, die Hekatombe.
  79. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
  80. hektogrām, m. utež: = sto gramov, das Hektogramm.
  81. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
  82. hektomētər, -tra, m. daljavna mera: = sto metrov, der Hektometer.
  83. heláča, f. "poljka (Spelt) kadar je ophana", Rihenberk- Erj. (Torb.); — pogl. hiljača.
  84. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  85. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  86. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  87. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  88. hempáč, m. = škrat, Glas.
  89. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  90. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  91. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  92. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  93. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  94. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  95. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  96. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
  97. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  98. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  99. her, adj. schief, kajk.- C.; klobuk na hero (= po strani) nositi, BlKr.
  100. herāldičən, -čna, adj. k heraldiki spadajoč, heraldisch.

   38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA