Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (38.939-39.038)

  1. gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.
  2. 1. gúza, f. die Falte, Cig.; die Runzel, SlGor.- C.
  3. 2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
  4. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
  5. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
  6. gúzəlj, -zlja, m. der Hinterbacken, BlKr.; — der Hühnersteiß, BlKr.
  7. 1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Krn- Erj. (Torb.).
  8. 2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
  9. guzovína, f. = tule: srajce iz guzovine, LjZv.
  10. gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
  11. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
  12. gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
  13. gvazdati, -am, vb. impf. dumm schwätzen, C., Z.
  14. gvǫ̑zd, m. der Keil, der Nagel, Cig., C., Vrt.; — stsl., rus.
  15. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
  16. hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.- Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.- Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
  17. habȃckati, -am, vb. impf. mit einem Stößel stoßen, Zora.
  18. 1. hábanje, n. das Puffen, Cig.
  19. 2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
  20. habàt, -áta, adj. geflügelt, Cig., Jan., SlGradec- C.
  21. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
  22. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
  23. habȃtovje, n. der Attichstrauch, Cig.
  24. habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
  25. hábən, -bna, adj. eilig, schnell: habno iti, C.
  26. habę́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
  27. habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
  28. 1. hábiti, * hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.- C.
  29. 2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
  30. 3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
  31. 2. habljáti, -ȃm, vb. impf. hastig zusammenklauben, C.
  32. habljénje, n. das Beschädigen, das Verderben, Z.
  33. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
  34. hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
  35. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
  36. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
  37. hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.
  38. habrìv, -íva, adj. prahlerisch, hochmüthig, C.
  39. habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
  40. habúljica, f. das gem. Christophskraut (actaea spicata), Medv. (Rok.).
  41. hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
  42. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  43. hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
  44. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  45. hȃdrica, f. das Tüchel, das Schnupftuch, C., Kor.- Kres.
  46. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  47. hahljálọ, n. der Lachhans, Jan.
  48. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
  49. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  50. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
  51. hȃj, m. das Liegen (v otročjem govoru), C.
  52. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  53. hȃja, f. tölpisches Weib, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  54. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
  55. 2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.
  56. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  57. hajdukovȃnje, n. das Heidukenleben, SlN.
  58. hajdȗški, adj. Heiduken-: hajduške čete, SlN.
  59. 1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
  60. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
  61. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  62. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
  63. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  64. halabȗkati, -am, vb. impf. tumultuieren, Guts.- Cig.
  65. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  66. halamǫ̑ja, f. das Dickicht, das Gestrüpp, Krn- Erj. (Torb.).
  67. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  68. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  69. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  70. háljica, f. dem. halja; das Kleidchen, das Jäckchen, Cig., Vrt.; obleče dolgo haljico, Npes.-K.
  71. haljína, f. = halja, Cig., Jan., SlN.; — hs.
  72. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  73. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  74. halovániti, -ȃnim, vb. impf. ausgelassen lärmen, BlKr.
  75. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  76. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  77. halucinácija, f. die Sinnesvorspiegelung, die Hallucination, Cig. (T.).
  78. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
  79. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  80. háma, f. die Hamme, Trst. (Let.) — iz nem.
  81. hȃmati, -am, vb. impf. fressen, essen (v otročjem govoru), C., Z.; schnappen, C.
  82. háme, f. pl. hami 1), Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.
  83. hamedráti, -ȃm, vb. impf. sich sacken (o ohlapni obleki), (hamdrati) Cig.
  84. hámica, f. dem. hama, = krača, SlGor.- C.
  85. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  86. hamičı̑ja, f. die Falschheit, ogr.- Mik.; — prim. hamičen.
  87. hȃmlja, f. alberner Mensch, Cig., Dol.; — prim. šamlja.
  88. hamljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, C.; — 2) hudeln, Cig.
  89. hamǫ̑t, m. eine große Fischreuse, Z.; — hamot delati = hamotrati se, Cig.
  90. hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).
  91. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  92. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  93. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  94. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  95. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  96. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  97. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  98. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  99. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  100. hapščevína, f. bela h., die Fischtraube, M., Trumm.

   38.439 38.539 38.639 38.739 38.839 38.939 39.039 39.139 39.239 39.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA