Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (38.901-39.000)
-
gumbela, f. das Maiglöckchen (convallaria majalis), vzhŠt.- C.; — prim. gumbala.
-
gȗmbič, m. dem. gumb; das Knöpfchen, Cig., nk.
-
gȗmbnica, f. 1) das Knopfloch, V.-Cig., Jan., nk.; — 2) die Knopfnadel, C.
-
gūmi, -ija, m. das Gummi, C., nk.
-
gumigūt, m. neka smola in iz nje napravljena barva, das Gummigutt, Cig.
-
gumigūta, f. = gumigut, Levst. (Nauk).
-
gúmlọ, n., Danj. (Posv. p.), pogl. gumno.
-
gumnenica, f. das Tennenbrett, Cig.
-
gumníšče, n. 1) die Tenne, die Dreschtenne auf dem Felde, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Platz, wo eine Tenne war, Mur.; — 3) der Vogelherd, C.
-
gúmnọ, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; gumnò, Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Vogelherd, Cig., Pot.- M., C.
-
gūmovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (ficus elastica), Tuš. (B.).
-
gȗmpa, f. 1) der Knorren, C.; — 2) verhärtetes Geschwür, Jarn.; die Beule, Cig.; — 3) dummes Weib, C.
-
gȗmpati, -am, vb. impf. mit geballter Faust schlagen, Cig.
-
gȗmpec, -pca, m. 1) der Lümmel, der Tölpel; — 2) der Schlag, C.; — prim. gumpati.
-
gȗmpica, f. dem. gumpa, (gompica) Bes.
-
gúna, f. freier Platz im Dorf, wo zwei Wege sich kreuzen, Štrek.; — "svet za hišo ali okolo hiše", Krn- Erj. (Torb.); — pogl. gumno.
-
gȗnca, f. die Schaukel, Cig., ZgD., Gor.- M.
-
gȗncalica, f. die Schaukel, Polj.
-
gȗncałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, Cig.
-
gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.
-
1. gȗngati, -am, vb. impf. die Viola spielen, C.
-
gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
-
gungljáča, f. der Knorrenstock, C.
-
gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
-
gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri- Trst. (Let.).
-
gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
-
1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
-
2. gúra, f. nekak gumb iz smole, Dol.
-
gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
-
gúša, f. der Kropf, Notr. (V.)- Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. guša.
-
gúšavka, f. 1) die Kropfige, Jan.; — 2) bodoča g., der kropfige Stachelbauch oder Kugelfisch (tetraodon hispidus), Erj. (Z.).
-
gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
-
gúšica, f. dem. guša, das Kröpfchen, Cig.
-
gúšiti, gȗšim, vb. impf. würgen, ersticken, Cig., ogr.- C.; — hs.
-
gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
-
gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
-
gutapȇrčən, -čna, adj. aus Guttapercha, nk.
-
guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.
-
gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.
-
1. gúza, f. die Falte, Cig.; die Runzel, SlGor.- C.
-
2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
-
1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
-
2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
-
gúzəlj, -zlja, m. der Hinterbacken, BlKr.; — der Hühnersteiß, BlKr.
-
1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Krn- Erj. (Torb.).
-
2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
-
guzovína, f. = tule: srajce iz guzovine, LjZv.
-
gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
-
gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
-
gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
-
gvazdati, -am, vb. impf. dumm schwätzen, C., Z.
-
gvǫ̑zd, m. der Keil, der Nagel, Cig., C., Vrt.; — stsl., rus.
-
hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
-
hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.- Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.- Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
-
habȃckati, -am, vb. impf. mit einem Stößel stoßen, Zora.
-
1. hábanje, n. das Puffen, Cig.
-
2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
-
habàt, -áta, adj. geflügelt, Cig., Jan., SlGradec- C.
-
1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
-
2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
-
habȃtovje, n. der Attichstrauch, Cig.
-
habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
-
hábən, -bna, adj. eilig, schnell: habno iti, C.
-
habę́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
-
habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
-
1. hábiti, * hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.- C.
-
2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
-
3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
-
2. habljáti, -ȃm, vb. impf. hastig zusammenklauben, C.
-
habljénje, n. das Beschädigen, das Verderben, Z.
-
hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
-
hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
-
hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
-
habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
-
hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.
-
habrìv, -íva, adj. prahlerisch, hochmüthig, C.
-
habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
-
habúljica, f. das gem. Christophskraut (actaea spicata), Medv. (Rok.).
-
hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
-
hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
-
hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
-
hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
-
hȃdrica, f. das Tüchel, das Schnupftuch, C., Kor.- Kres.
-
hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
-
hahljálọ, n. der Lachhans, Jan.
-
hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
-
hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
-
hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
-
hȃj, m. das Liegen (v otročjem govoru), C.
-
hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
-
hȃja, f. tölpisches Weib, Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
-
2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.
-
hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
-
hajdukovȃnje, n. das Heidukenleben, SlN.
-
hajdȗški, adj. Heiduken-: hajduške čete, SlN.
-
1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
-
hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
-
hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
-
hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani